APDEJT.si

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Donald Trump je od konca avgusta kupil za najmanj 82 milijonov dolarjev korporativnih in občinskih obveznic, kar presega 337 milijonov dolarjev. Naložbe vključujejo sektorje, ki so imeli koristi od njegove politike.

Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.

Delegacija komisije za odškodnine Karibske skupnosti (CARICOM) bo ta teden v Veliki Britaniji razpravljala z uradniki in politiki o zgodovinskih krivicah suženjstva in kolonializma ter njihovih trajnih posledicah. Med 15. in 19. stoletjem je bilo ugrabljenih in v suženjstvo prodanih najmanj 12,5 milijona Afričanov.

Donald Trump je, soočen s pritiskom zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v ZDA, odpravil del carin, ki jih je sam uvedel na vsakdanje izdelke, kot so kava, avokado in banane. Ta poteza je bila sprejeta z namenom znižanja cen za ameriške potrošnike.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.

Po padcu ameriškega izvoza sta se ZDA in Švica dogovorili o nižjih carinskih stopnjah. Kljub temu industrijsko združenje Swissmem opozarja pred preveliko evforijo.

Avstralski delniški trg ASX200 je zabeležil najslabši dan v desetih tednih in se zaprl na skoraj štirimesečnem dnu. Razlog za padec je bil globalni umik naložb z višjim tveganjem, ki se je odrazil v vseh sektorjih.

Avstralska konservativna opozicija je napovedala, da bo, če bo zmagala na volitvah, opustila zavezo o doseganju neto ničelnih izpustov do leta 2050. Center-desna Liberalna stranka se je v zadnjih tednih obotavljala glede te podnebne obljube, ki jo je uvedel nekdanji voditelj stranke Scott Morrison, ko je bil premier.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, ki ga je izpogajala skupina republikancev in senatorjev, povezanih z demokrati. Zakon podaljšuje financiranje vlade do konca januarja. Trump je konec zaustavitve označil za »zelo veliko zmago«.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Iran se sooča z izjemno sušo, ki še posebej prizadeva glavno mesto Teheran. Količina padavin je rekordno nizka, vodni viri pa skoraj prazni. Oblasti pozivajo prebivalce k varčevanju z vodo, predsednik Masud Pezeškian pa opozarja, da bo potrebno uvesti omejitve, če se stanje kmalu ne bo izboljšalo. Opozoril je celo, da bo morda potrebna evakuacija Teherana, če do decembra ne bo dežja. Iran porabi 90 odstotkov vode za kmetijstvo z nizkim izplenom, kar še poslabšuje sušo.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala 43-dnevna zaustavitev delovanja vlade, ki je bila najdaljša v ameriški zgodovini. Zakon, ki ga je sprejel kongres, bo zagotovil sredstva za delovanje vlade do konca januarja. Trump je za zaustavitev okrivil demokrate.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer je uradno končal najdaljšo zaustavitev delovanja vlade v zgodovini Združenih držav, ki je trajala 43 dni. Pred tem je zakon potrdil predstavniški dom, s čimer so se odprla vrata za ponovno delovanje zveznih agencij in izplačilo zaostalih plač zaposlenim. Zaustavitev je povzročila finančne težave zveznim uslužbencem, zamude na letališčih in dolge vrste pred bankami s hrano.