Britanska vlada je pozvala podjetje X v lasti Elona Muska, naj sprejme nujne ukrepe zaradi uporabe njihovega orodja za umetno inteligenco Grok, ki se uporablja za ustvarjanje pornografskih slik otrok. Britanska ministrica za tehnologijo Liz Kendall je v uradni izjavi poudarila, da so takšne dejavnosti nesprejemljive in da morajo tehnološka podjetja prevzeti polno odgovornost za vsebine, ki jih generirajo njihova orodja. Incident je sprožil buren odziv v britanski politiki, saj so preiskave pokazale, da so uporabniki zlorabljali napredne funkcije umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov (deepfakes). Ministrica Kendallova je opozorila, da platforma X trenutno ne zagotavlja zadostnih varovalk, ki bi preprečile generiranje nezakonitih vsebin. Vlada od podjetja zahteva takojšnje poročilo o korakih za izboljšanje nadzora in varnosti. Problem generativne umetne inteligence in njene zlorabe za spolno izkoriščanje otrok postaja vse večji izziv za regulatorje po vsem svetu. Združeno kraljestvo s tem pozivom krepi pritisk na velike tehnološke platforme, naj uskladijo svoje delovanje z zakonom o spletni varnosti (Online Safety Act), ki predvideva visoke globe za tista podjetja, ki ne zaščitijo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami. Elon Musk in vodstvo platforme X se na pozive britanske vlade za zdaj še nista javno odzvala.

Estonsko mamaloško društvo je uradno razglasilo ježa za žival leta 2026. S to odločitvijo želi Estonija v okviru svojega dolgoletnega programa »Žival leta« okrepiti zavest o pomenu ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti. Izbor te majhne sesalske vrste, ki pogosto biva v neposredni bližini človeških bivališč, služi kot simbol za širjenje okoljskih sporočil in spodbuja javnost k aktivnejšemu varovanju naravnega habitata. Program izbora živali leta v Estoniji že vrsto let uspešno privablja pozornost državljanov k vprašanjem ekologije in sobivanja z divjimi živalmi. Z izbiro ježa kot osrednje figure za leto 2026 strokovnjaki načrtujejo vrsto izobraževalnih dejavnosti, ki bodo osvetlile izzive, s katerimi se ta vrsta srečuje v sodobnem okolju, vključno z vplivom urbanizacije in prometa na njihovo preživetje.

Po uradni objavi imenovanja Chen Chien-jena za predsednika Academia Sinica so se pojavile kritike, ki so ga označile za 'plačilo uslug'. Profesor 叶耀元 je te kritike zavrnil, medtem ko je zdravnik 杜承哲 poudaril, da Chen Chien-jen s svojim znanjem ne potrebuje nikogaršnje naklonjenosti. Kritike se nanašajo tudi na njegovo starost, 75 let, in trdijo, da imenovanje ne zagotavlja generacijske pomladitve.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval nekdanjega podpredsednika države Chen Chien-jena za trinajstega predsednika osrednje raziskovalne ustanove v državi, Academia Sinica. Chen bo funkcijo nastopil 21. junija 2026, njegov petletni mandat pa bo trajal do 20. junija 2031. Odločitev je sledila izboru sveta ustanove, ki je predsedniku države predložil tri kandidate, med katerimi je bil Chen izbran za naslednika sedanjega predsednika Liao Chun-chihja, ki mu junija poteče mandat. Imenovanje je v tajvanski politiki sprožilo mešane odzive. Medtem ko so vladni krogi odločitev označili za pričakovano, so poslanci opozicijske stranke Kuomintang (KMT) izrazili kritiko, češ da imenovanje politično izpostavljenega posameznika ne sovpada s pričakovanji o generacijski pomladitvi vodstva znanstvenih institucij. Chen Chien-jen, ki je po izobrazbi epidemiolog, velja za tesnega zaveznika predsednika Laia in vladajoče stranke, kar po mnenju kritikov utegne vplivati na percepcijo neodvisnosti najuglednejše tajvanske raziskovalne organizacije.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajske meteorološke službe so sporočile, da je bilo leto 2025 najtoplejše leto od začetka celovitih meritev leta 1961. Povprečna temperatura v državi je znašala 11 stopinj Celzija, kar je za 1,1 stopinje več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 9,9 stopinje Celzija. S tem je bil presežen prejšnji rekord iz leta 2024, ko je povprečna temperatura znašala 10,9 stopinje Celzija. Podatki kažejo na stopnjevanje vpliva podnebnih sprememb na kitajskem ozemlju, saj je rekordne povprečne temperature zabeležilo kar 16 od 31 upravnih regij na ravni provinc. Meteorologi opozarjajo, da gre za trend vztrajnega naraščanja temperatur, ki se odraža v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih. Uradni podatki potrjujejo, da se segrevanje ozračja v regiji ne ustavlja, kar prinaša nove izzive za kmetijstvo, upravljanje z vodnimi viri in energetsko stabilnost države.

Skoraj dvanajst let po enem najskrivnostnejših izginotij v zgodovini letalstva se je v torek, 30. decembra, v odročnem delu južnega Indijskega oceana ponovno začelo iskanje letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370. Ameriško podjetje Ocean Infinity je na območje poslalo floto visokotehnoloških podvodnih dronov in robotov, ki bodo s pomočjo naprednih algoritmov za obdelavo podatkov pregledovali morsko dno. Malezijska vlada je operacijo odobrila po načelu, da podjetje prejme plačilo le v primeru uspešne najdbe razbitin. Letalo Boeing 777 z 239 osebami na krovu je izginilo 8. marca 2014 med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Kljub temu da so prejšnje iskalne akcije stale več sto milijonov dolarjev in zajele več kot 120.000 kvadratnih kilometrov morskega dna, preiskovalci niso našli trupa letala. Nova odprava se opira na izboljšano tehnologijo in nove analize poti poleta, ki naj bi natančneje določile morebitno lokacijo strmoglavljenja. Za družine žrtev, ki na odgovore čakajo že več kot desetletje, ta poskus predstavlja novo upanje za razjasnitev tragedije.

Meta je za več kot 2 milijardi dolarjev prevzela podjetje Manus s sedežem v Singapurju, ki je znano po svojih avtonomnih agentih UI. To je redek primer, da ameriški tehnološki gigant kupuje platformo, ustanovljeno na Kitajskem. Satya Nadella je reorganiziral vodstvo Microsofta, da bi pospešil razvoj UI zaradi povečanega konkurenčnega pritiska.

Lou Gerstner, nekdanji izvršni direktor in predsednik uprave podjetja IBM, ki mu pripisujejo zasluge za preobrat podjetja v 90. letih, je umrl v starosti 83 let. Med njegovim mandatom se je tržna vrednost podjetja IBM povečala s 29 milijard dolarjev na približno 168 milijard dolarjev.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Ruska raketa Sojuz-2.1b je s kozmodroma Vostočni uspešno izstrelila 52 satelitov v orbito. Med izstreljenimi so bili znanstveni in tehnološki sateliti, namenjeni Iranu, Belorusiji in Ekvadorju. Državna korporacija Roscosmos je potrdila, da sta bila aparata "Aist-2T" št. 1 in št. 2 uspešno dostavljena v orbito.

Štiri miši, ki so bile poslane v vesolje s Shenzhou 21, so prinesle nove ugotovitve. Samica in samec sta se po vrnitvi na Zemljo parila, breja samica pa je 10. decembra skotila devet mladičev, od katerih jih je šest preživelo. Raziskava je pokazala, da je vesoljska izkušnja pri samici okrepila materinski nagon.

Namestnik predsednika in generalni sekretar Kuomintanga, Li Qianlong, ter namestnik generalnega sekretarja in vodja organizacijskega odbora, Li Zhehua, bosta danes zjutraj na sedežu stranke objavila razpis za volitve 22. stalnega odbora. Volitve bodo potekale 31. januarja prihodnje leto.

Podjetje UBTech Robotics Corp. Ltd. je sklenilo dogovor o prevzemu večinskega deleža v podjetju Zhejiang Fenglong Electric Co. Ltd., ki kotira na borzi v Shenzhenu, za 1,665 milijarde juanov (237 milijonov dolarjev). Ta strateška poteza naj bi zagotovila platformo za uvrstitev na kitajsko celino za proizvajalca humanoidnih robotov, ki kotira v Hongkongu. Prevzem naj bi okrepil dobavno verigo podjetja UBTech za humanoidne robote.

Predsednik Trump je napovedal, da bo nova flota bojnih ladij razreda Trump opremljena z najsodobnejšimi električnimi topovi in drugimi naprednimi sistemi orožja. Ladje naj bi bile najsmrtonosnejše bojne ladje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih.

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.