Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

V iranskem parlamentu je prišlo do incidenta, ko so poslanci vzklikali žaljiva gesla proti nekdanji vladajoči dinastiji Pahlavi. Podpredsednik parlamenta Ali Nikzad in poslanec iz mesta Ardabil, Sedif Badri, sta vodila vzklikanje gesla »Azerbajdžan je čast, Pahlavi je brezčasten«. Dogodek se je zgodil med uradnim zasedanjem, kjer so se številni drugi poslanci pridružili skandiranju, kar kaže na stopnjevanje ideološke retorike znotraj iranskih državnih institucij. Napad na nekdanjo kraljevo družino Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo leta 1979, odraža trenutno politično napetost v državi. Retorika se osredotoča na regijo Azerbajdžan na severozahodu Irana, s čimer želijo iranski uradniki poudariti zvestobo tej provinci islamskemu režimu in hkrati diskreditirati monarhistična gibanja v izgnanstvu. Posnetki dogodka so se hitro razširili po družbenih omrežjih, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med političnimi analitiki.

Iranska vlada je uradno razširila dostopnost sistema elektronskih bonov za hrano, ki državljanom omogoča nakup subvencioniranih osnovnih dobrin na vseh državnih tržnicah sadja in zelenjave. Po novem ukrepu lahko prebivalci uveljavljajo ugodnosti za širok nabor kmetijskih izdelkov neposredno na prodajnih mestih, ki so pod nadzorom občinskih oblasti v večjih mestih. Sistem je zasnovan kot odziv na visoko inflacijo in gospodarske pritiske, s katerimi se spopadajo iranska gospodinjstva pri zagotavljanju osnovne prehranske varnosti. S širitvijo mreže prodajnih mest na mestne tržnice želi država olajšati dostop do cenejše hrane širšemu krogu prebivalstva, ki se zanaša na državno pomoč. Elektronski boni so del širšega prizadevanja vlade, da bi ublažila posledice gospodarskih sankcij in rasti cen hrane na svetovnih trgih. Državljani lahko zdaj s karticami kupujejo meso, sadje in zelenjavo po reguliranih cenah, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od dražjih zasebnih trgovcev.

Iranska državna radiotelevizija je razkrila podrobnosti o svojem obsežnem načrtu za poročanje o volitvah, ki bodo potekale 11. maja. Reza Koochekzadeh Tahamtan, sekretar volilnega štaba pri podpredsedniku radia, je sporočil, da so pripravili 96 posebnih naslovov oddaj, ki so razdeljeni v 85 delov. Cilj teh dejavnosti je zagotoviti namensko in usklajeno ustvarjanje programov, ki bodo javnost informirali o volilnem procesu. Na srečanju z voditelji in načrtovalci programov je Tahamtan poudaril, da so priprave na volitve potekale sistematično. Programska shema je zasnovana tako, da pokriva različne vidike volilne kampanje in spodbuja udeležbo volivcev. Gre za pomemben del državne medijske strategije v času predvolilnega obdobja, ko se pozornost iranske javnosti usmerja k odločanju o prihodnji sestavi zakonodajnih organov.

Iransko ministrstvo za izobraževanje je v učne načrte osnovnih in srednjih šol sistematično vključilo vsebine, ki obravnavajo življenje, osebnost in vojaško doktrino pokojnega generala Kasema Solejmanija. Po navedbah ministrstva so podobe in besedila o nekdanjem poveljniku sil Kods vključeni v različne predmete in izobraževalne dejavnosti z namenom predstavitve njegovega ideološkega nasledstva mlajšim generacijam. Gre za načrtno vključevanje vsebin, ki poudarjajo pomen njegovega delovanja za državo in regijo. Učbeniki v vseh stopnjah obveznega izobraževanja zdaj vsebujejo posebna poglavja in vizualna gradiva, ki so posvečena Solejmaniju, ki ga iranske oblasti označujejo za mučenika. Projekt je del širše strategije ministrstva za izobraževanje, s katero želijo utrditi državne vrednote in domoljubje skozi primere sodobnih zgodovinskih osebnosti. Odločitev odraža prizadevanja teheranske administracije, da bi ohranila vpliv njegove ideologije v iranski družbi tudi po njegovi smrti v ameriškem napadu pred leti.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Iranski minister za gospodarstvo je napovedal nov paket finančne pomoči, namenjen socialno najšibkejšim slojem prebivalstva. Po njegovih besedah bodo gospodinjstva v prvih petih dohodkovnih razredih prejela kreditne linije v višini do 30 milijonov iranskih rialov z nizko, približno štiriodstotno obrestno mero. Ukrep je usmerjen k izboljšanju likvidnosti najrevnejših državljanov in spodbujanju domače porabe. Poleg ugodnih posojil je minister napovedal tudi skorajšnje izplačilo dividend iz naslova t. i. pravičnih delnic (Justice Shares). Gre za državni program privatizacije, ki delu prebivalstva omogoča lastništvo v državnih podjetjih. Ta finančna injekcija prihaja v času, ko se iransko gospodarstvo spopada z inflacijskimi pritiski, vlada pa s temi ukrepi poskuša ublažiti socialne napetosti in zagotoviti osnovno finančno varnost za nosilce gospodinjstev v omenjenih dohodkovnih skupinah.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je na nedavnem srečanju poudaril, da gradnja stanovanj ostaja ena izmed ključnih prioritet iranske vlade. Izpostavil je nujno potrebo po pospešitvi zagotavljanja bivalnih enot za najranljivejše skupine prebivalstva, pri čemer je kot ključni pogoj za uspeh navedel zagotovitev ustreznih finančnih sredstev. Aref je v svojem nagovoru prav tako pojasnil, da so guvernerjem provinc podelili nova pooblastila za izvajanje celovitega načrta za podporo preživetju in zagotavljanje prehranske varnosti. S temi ukrepi želi vlada decentralizirati odločanje in omogočiti hitrejši odziv na potrebe lokalnega prebivalstva, ki se spopada z gospodarskimi težavami. Ta prizadevanja so del širše strategije za zmanjšanje socialnih razlik v državi.

Iranski svet ministrov je uradno sprejel celovito uredbo, katere cilj je zagotavljanje prehranske varnosti, podpora preživetju gospodinjstev ter ohranjanje kupne moči končnih potrošnikov. Ukrep sledi predhodnim napovedim o pripravi sistemskih rešitev za stabilizacijo trga osnovnih dobrin v državi. Vlada s tem odloča o strateških mehanizmih, ki bodo omogočili lažji dostop do hrane in zmanjšali vpliv inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Nova zakonodaja predvideva vzpostavitev posebnih jamstev za oskrbo s hrano in finančno zaščito družinskih proračunov. Po navedbah uradnih virov je cilj vlade vzpostaviti stabilen okvir, ki bo kljub gospodarskim pritiskom zagotavljal nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. Uredba vključuje tudi ukrepe za neposredno podporo potrošnikom, s čimer želi Teheran preprečiti nadaljnji upad življenjskega standarda, ki ga povzročajo nihanja cen na trgu.

Predsednik iranskega vladnega sveta za informiranje Elias Hazrati je s posebnim dekretom na položaja novih nestrankarskih članov sveta imenoval Mohameda Atrianfarja in Mašalaha Šams-ol-Vaezina. Imenovanje sledi nedavnemu odstopu prejšnjih članov, Mohameda Mohadžerija in Fajaza Zaheda, ki sta svet zapustila predčasno. Gre za pomembno kadrovsko prerazporeditev znotraj organa, ki skrbi za komunikacijsko strategijo in odnose z javnostmi iranske administracije. Novi imenovanji prihajata v času, ko se iranska vlada trudi konsolidirati svoje informacijske kanale pod vodstvom Hazratija. Atrianfar in Šams-ol-Vaezin sta znana po svojih preteklih vlogah v iranskem medijskem prostoru, njuna vključitev v svet pa nakazuje na morebitne spremembe v načinu, kako bo država v prihodnje komunicirala s ključnimi deležniki in javnostjo. Svet za informiranje ima namreč osrednjo vlogo pri oblikovanju uradnega diskurza in upravljanju medijskega poročanja o vladnih politikah.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Iraški predsednik in premier Mohammed Shia al-Sudani sta ob spominski slovesnosti izpostavila ključno vlogo pokojnega iranskega generala Kasema Solejmanija v boju proti teroristični skupini Islamska država (Daesh). Po navedbah iraškega vrha je bila vojaška in logistična podpora Teherana odločilna za stabilizacijo regije in končno zmago nad teroristi, ki so pred leti ogrožali ozemeljsko celovitost Iraka. Premier al-Sudani je v svojem nagovoru poudaril, da sta bila general Solejmani in iraški poveljnik Abu Mahdi al-Muhandis nepogrešljiva pri usklajevanju operacij, ki so vodile do usodnih zmag na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko Irak nadaljuje svojo kompleksno zunanjo politiko uravnoteženja odnosov med Iranom in Združenimi državami Amerike, pri čemer poudarja pomen regionalnega sodelovanja za ohranjanje nacionalne varnosti in preprečevanje ponovnega vzpona ekstremističnih skupin.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.