Poveljnik sil Al Kuds v okviru iranske Revolucionarne garde, Esmail Kani, je obiskal pokopališče mučencev v Kermanu, kjer se je poklonil spominu na svojega predhodnika, generala Kasema Solejmanija. Obisk se je zgodil v času šeste obletnice Solejmanijeve smrti, ko se v njegovem rojstnem kraju tradicionalno zberejo visoki vojaški predstavniki in množice vernikov. Kani je ob prihodu v pokrajino Kerman poudaril pomen nadaljevanja Solejmanijeve zapuščine v okviru dejavnosti sil Al Kuds. Dogodek odraža kontinuiteto iranske vojaške hierarhije in simbolni pomen Solejmanija kot nacionalnega heroja. Obisk pokopališča je bil pospremenjen z uradnim protokolom in molitvijo, s čimer so iranske oblasti ponovno utrdile kult osebnosti pokojnega generala. Kani, ki je vodenje elitnih enot prevzel neposredno po Solejmanijevi smrti, redno uporablja tovrstne javne nastope za potrditev svoje avtoritete in ideološke zvestobe ciljem islamske republike.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Jemenski uporniški svet je izdal izjavo, v kateri je obsodil ameriški napad na Venezuelo in poročila o aretaciji venezuelskega predsednika, kar je označil za precedens in očitno kršitev nacionalne suverenosti te države. Palestinske skupine so prav tako obsodile ameriško vojaško agresijo in napade na glavno mesto Venezuele, ki jih vidijo kot jasen primer Washingtonove prevladujoče in imperialistične politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

V Gazi sta zaradi požara v šotoru med kuhanjem umrli babica in njen petletni vnuk. Razmere v Gazi so se poslabšale, mednarodne nevladne organizacije imajo prepoved vstopa, otroci pa umirajo zaradi podhladitve. Angelina Jolie je obiskala prehod Rafa.

V uradnem sporočilu za javnost so predstavniki guvernerja province Teheran sporočili, da oblasti še niso sprejele nobene odločitve glede morebitnega zaprtja prestolnice za nedeljo, 4. januarja 2026 (14. dej v perzijskem koledarju). Direktor urada za odnose z javnostmi je poudaril, da so ugibanja o ustavitvi javnega življenja ali zaprtju uradov trenutno neutemeljena. Novice o morebitnem zaprtju so se v javnosti pojavile zaradi različnih dejavnikov, ki običajno vplivajo na delovanje iranske prestolnice, vključno z ravnmi onesnaženosti zraka ali drugimi administrativnimi razlogi. Kljub pričakovanjem javnosti uradni organi vztrajajo, da se delovni procesi nadaljujejo po ustaljenem redu, dokler ni izdanega uradnega odloka. Prebivalce so pozvali, naj spremljajo le preverjene informacije uradnih vladnih kanalov.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojen voditelj največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je mandat nastopil s serijo simboličnih dejanj, vključno z zasebno polnočno zaprisego na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana ter stoletja star primerek te svete knjige iz newyorške javne knjižnice. Na javni slovesnosti pred mestno hišo, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi kljub temperaturam pod lediščem, je zaprisego vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal "novo obdobje" za New York, ki bo temeljilo na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov delavskega razreda. Obljubil je drzne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni javni prevoz in ustanovitev občinskih trgovin z živili, s čimer želi po lastnih besedah nadomestiti "neizprosen individualizem s toplino kolektivizma". Kljub zgodovinskemu uspehu in navdušenju podpornikov, med katerimi je bila tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že na začetku mandata srečuje z močnimi kritikami z desnega političnega pola in delom judovske skupnosti, ki izraža zaskrbljenost zaradi njegove socialistične usmeritve in preteklega aktivizma. Novi župan je v odgovoru na te pomisleke poudaril svojo zavezanost zaščiti vseh Newyorčanov, hkrati pa je simbolično nakazal prioritete svoje administracije z napovedjo novega komisarja za promet na sami lokaciji podzemne železnice.

Izraelske sile so v soboto zjutraj izvedle vrsto zračnih in artilerijskih napadov na različne dele območja Gaze, s čimer so po poročanju lokalnih virov ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja. Napadi so bili usmerjeni na severni, osrednji in južni del enklave, pri čemer so uporabili helikopterje in brezpilotne letalnike. V enem izmed najhujših incidentov je izraelski dron odvrgel bombo na šotor razseljenih oseb v severnem delu Gaze, zaradi česar so bili štirje ljudje huje poškodovani, med njimi ženska in dva otroka. Operacije so terjale tudi smrtne žrtve med civilisti. V soseski Šajaja na vzhodu mesta Gaza je pod streli izraelske vojske padel 27-letni moški, identificiran kot Harun Nimer Bahar, še ena oseba pa je bila ranjena v Han Junisu. Stopnjevanje nasilja predstavlja neposredno nadaljevanje vojaških dejavnosti, ki so se kljub diplomatskim prizadevanjem za stabilizacijo razmer okrepile že v preteklih dneh. Izraelska stran se na poročila o novih kršitvah še ni uradno odzvala, medtem ko razmere na terenu ostajajo izjemno napete.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej se je srečal z družinami ubitega generala Kasema Sulejmanija in njegovih spremljevalcev ter s skupino družin 'mučencev moči'. Srečanje je potekalo v mošeji Imam Homeini v Teheranu ob obletnici rojstva Alija ibn Abi Taliba.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je prvič javno odzval na nedavne proteste v državi in pri tem potegnil jasno ločnico med mirnim izražanjem nezadovoljstva ter nasilnimi nemiri. Med srečanjem z družinami padlih borcev in generala Kasema Solejmanija je poudaril, da so protesti sami po sebi upravičeni in da so državni uradniki dolžni prisluhniti zahtevam državljanov. Po njegovih besedah je dialog z mirnimi protestniki nujna oblika komunikacije oblasti z ljudstvom. Kljub pozivom k dialogu pa je Hamenej zavzel ostro stališče do tistih, ki jih je označil za povzročitelje nemirov. Poudaril je, da z osebami, ki izvajajo nasilje ali destabilizirajo državo, pogovori niso mogoči in da jih je treba ustrezno sankcionirati oziroma »postaviti na njihovo mesto«. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v državi, kjer oblasti poskušajo vzpostaviti nadzor nad varnostnimi razmerami po valu ljudskega nezadovoljstva.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Izraelska bojna letala in kopenske sile so v zadnjih dneh izvedle niz obsežnih napadov na območju Gaze, pri čemer so kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja zahtevale nove smrtne žrtve med Palestinci. Najhuje je bilo v okolici mesta Han Junis na jugu enklave, kjer so letalske sile obstreljevale vzhodne predele mesta, medtem ko so poročila o nasilju prihajala tudi iz severnega dela Gaze. V soseski Šudžaja v mestu Gaza so izraelski vojaki ustrelili 27-letnega Haruna Baharja, ki je umrl v bližini uničene avtobusne postaje. Medicinski viri poročajo o več incidentih kršitev premirja, v katerih sta bila ubita še dva Palestinca na severu območja. Razmere v enklavi dodatno otežujejo izjemno nizke temperature, ki v kombinaciji z uničeno infrastrukturo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin ogrožajo preživetje civilnega prebivalstva. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah premirja za zdaj ni uradno odzvala, medtem ko palestinski viri opozarjajo na sistematično stopnjevanje agresije.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga vidi kot očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti te države. Iransko ministrstvo je poudarilo, da morajo biti načrtovalci in izvajalci tega napada odgovorni za svoja dejanja.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni voditelj tega ameriškega velemesata. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je zaprisegel ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, simbolično dejanje pa je kasneje nadgradil z javno slovesnostjo pred mestno hišo. Mamdani je prisegel na dveh izvodih Korana, vključno z družinsko dediščino in stoletja starim rokopisom, kar poudarja prelomnost njegovega mandata. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na ambicioznem programu za reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in vzpostavitev občinskih trgovin z živili. Na javni slovesnosti sta ga podprla vidna predstavnika progresivnega krila stranke, senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, slednji je tudi vodil popoldanski del zaprisege. Kljub proslavljanju je novi župan zagotovil varnost judovski skupnosti v mestu, hkrati pa se pripravlja na politično nestabilno obdobje pod upravo predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.