Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Iranski center za upravljanje poti je poročal, da promet na večini prometnih osi v državi danes, 2. januarja 2026, poteka tekoče, kljub neugodnim vremenskim razmeram. Zaradi močnega sneženja in dežja sta bili zaprti dve ključni arterijski cesti, medtem ko so na severnih območjih države, vključno s cesto Haraz, zabeležili gostejši promet. Oblasti napovedujejo nadaljnje padavine v desetih provincah, kar bi lahko povzročilo dodatne težave v prometni infrastrukturi. Namestnik poveljnika prometne policije je poudaril, da policijske enote pozorno spremljajo razmere na cestah, ki povezujejo Teheran s severnimi deli države. Kljub poročilom o tekočem prometu na večini odsekov, voznike opozarjajo na previdnost zaradi spolzkih vozišč in zmanjšane vidljivosti. Center za upravljanje poti redno osvežuje podatke o prevoznosti, saj zimske razmere v tem delu leta pogosto povzročajo nenadne zapore manjše prometne infrastrukture.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno postal 112. župan mesta New York. Zgodovinska zaprisega se je začela s polnočno zasebno slovesnostjo na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v prisotnosti generalne tožilke Letitie James. S tem je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki vodi največje ameriško mesto. Mamdani je ob prevzemu položaja napovedal "novo dobo" za New York, ki jo bosta zaznamovala boj proti stanovanjski krizi in krepitev javnega prevoza. Kasneje je potekala še javna inavguracijska slovesnost, na kateri je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno in vključujoče vladanje po načelih demokratičnega socializma, s poudarkom na dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni izrazit premik v levo, saj njegov program vključuje radikalne predloge, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusni prevozi in ustanovitev mestnih trgovin z živili. Kljub progresivnim načrtom je novi župan v nagovoru poskušal pomiriti tudi judovsko skupnost v mestu z obljubo o varnosti in zaščiti.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in samooklicani demokratični socialist, je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka. Na slovesnosti, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, je Mamdani postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v njegovi zgodovini. Mamdani, ki je bil rojen v Ugandi in je južnoazijskega porekla, je prisego opravil na dveh izvodih Korana, pri čemer mu je prisego podelila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal začetek »nove dobe« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov. Poudaril je pomen javnega prevoza in obljubil, da bo vladal v korist delavskega razreda. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegovo zmago pa podpirajo vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, ki je sodeloval pri javni slovesnosti pred mestno hišo. Kljub zgodovinskemu trenutku se Mamdani že na začetku mandata sooča s političnimi trenji z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan leta 2026 uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je zaprisegel na opuščeni podzemni postaji Old City Hall, kar je simboliziralo njegovo zavezanost delavskemu razredu in javni infrastrukturi. Prvo, zasebno zaprisego je vodila generalna tožilka New Yorka Letitia James, medtem ko je Mamdani roko položil na zgodovinski izvod korana iz 18. stoletja. Kasneje čez dan je potekala še javna slovesnost pred mestno hišo, kjer je zaprisege vodil senator Bernie Sanders. V svojem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki jo bo zaznamovala drzna politika reševanja stanovanjske krize in zniževanja življenjskih stroškov. Poudaril je, da bo vladal ekspanzivno in predrzno, s poudarkom na pravicah delavcev. Njegova izvolitev velja za velik uspeh progresivnega krila demokratske stranke, hkrati pa napoveduje politično trenje z administracijo Donalda Trumpa, ki mu je Mamdani napovedal odločno nasprotovanje.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka. Zgodovinska zaprisega je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall v spodnjem Manhattnu, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v spremstvu žene Rame Duwaji in pod vodstvom generalne državne tožilke Letitie James. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi in je indijskega porekla, je postal prvi musliman, prvi Južnoazijec in prvi v Afriki rojeni župan v zgodovini največjega ameriškega mesta. V svojem uvodnem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi, zlasti na reševanju stanovanjske krize, dostopnosti javnega prevoza in zmanjševanju življenjskih stroškov za delavski razred. Njegova kampanja se je osredotočala na radikalne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin in brezplačen mestni promet. Javni del zaprisege je na stopnicah mestne hiše vodil senator Bernie Sanders, dogodka pa se je kljub nizkim temperaturam udeležilo več tisoč podpornikov. Izvolitev Mamdanija predstavlja pomemben politični premik v mestu, saj se kot demokratični socialist podaja v neposreden politični spopad z administracijo novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in hkrati prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zasebno zaprisego opravil na opuščeni podzemni postaji Old City Hall pod mestno hišo, kar je simbolično dejanje, s katerim je želel izpostaviti pomen javnega prevoza in delavskega razreda za delovanje mesta. Na slovesnosti, ki jo je vodila državna tožilka zvezne države New York Letitia James, je Mamdani zaprisegel na več izvodih Korana, vključno z dedkovim in zgodovinskim izvodom iz knjižnice New York Public Library. Njegova izvolitev pomeni izrazit zasuk v levo za politiko New Yorka, saj je svojo kampanjo gradil na obljubah o reševanju stanovanjske krize, zamrznitvi najemnin in izboljšanju dostopnosti mesta za delavski razred. Čez dan je sledila še večja javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, kjer je pred tisoči privrženci zaprisego ponovil pred senatorjem Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal »novo ero« za New York, hkrati pa je izrazil pripravljenost na politične spore s predsednikom Donaldom Trumpom. Kljub progresivni agendi je župan v svojem govoru zagotovil varnost vsem prebivalcem, vključno z judovsko skupnostjo, ter poudaril svojo zavezo inkluzivnemu vodenju mesta.

Mesto Kerman v Iranu je ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija obiskalo na tisoče romarjev iz celotne države. Osrednje prizorišče dogajanja je pokopališče mučencev, kjer so verniki v dolgih vrstah čakali na obisk generalovega groba. Lokalni verski voditelji, vključno s kermanskim imamom, so obiskali območje in preverili delovanje verskih stojnic ter oskrbo, ki jo prostovoljci nudijo obiskovalcem. Vzdušje v mestu je v dneh pred uradno obletnico izjemno slovesno, saj so številni pripotovali, da bi počastili spomin na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki ostaja ključna figura iranske vojaške in verske identitete. Priprave na osrednjo spominsko slovesnost vključujejo okrepljene varnostne ukrepe in logistično podporo za množice, ki se zgrinjajo v regijo.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

V iranski provinci Ardabil je dvanajsti dan zime nastopilo močno sneženje, ki je v celoti pobelilo istoimensko prestolnico in njeno okolico. Gre za prvo izrazitejše sneženje po dolgem obdobju, ki je spremenilo podobo pokrajine, a hkrati povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu. Lokalne oblasti poročajo, da je promet na gorskih prelazih močno otežen, ponekod pa se vozniki spopadajo tudi s snežnimi zameti in snežnim vetrom. Zimsko vreme je zajelo širše območje regije, kar je po sušnem obdobju prineslo olajšanje za kmetijstvo, hkrati pa aktiviralo zimske službe. Pristojni organi opozarjajo prebivalce in potnike na previdnost pri uporabi cestnih povezav, saj so razmere na višje ležečih predelih zaradi močnega sneženja in nizkih temperatur nevarne.

Hojatoleslam Mohammad Javad Hadži Ali Akbari je med petkovo molitvijo v Teheranu izpostavil, da tuji sovražniki Irana načrtno izkoriščajo trenutne gospodarske težave države za spodbujanje varnostne krize. Po njegovih besedah tisti, ki niso dosegli svojih ciljev v prejšnjih vojaških konfliktih, zdaj odkrito polagajo upe v notranje nemire in destabilizacijo islamske republike. Verski voditelj je poudaril, da je strategija nasprotnikov preobrazba finančnega nezadovoljstva prebivalstva v širši upor proti državni ureditvi. Akbari je v svojem nagovoru vernike pozval k krepitvi vrlin, kot so pobožnost, prizadevnost in modrost, saj naj bi se s temi lastnostmi gradili pravi privrženci sistema. Opozoril je, da sovražna stran nima več drugih sredstev, zato se zanaša na psihološko vojno in izkoriščanje inflacije ter drugih ekonomskih pritiskov. Po mnenju pridigarja je ključnega pomena, da se državljani ne pustijo zavesti zunanjim provokacijam, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

Savdska Arabija je izvedla zračne napade na položaje sil, povezanih z Združenimi arabskimi emirati (ZAE), v provinci Hadramaut na jugu Jemna. Do napadov je prišlo med hudimi spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in ZAE.

Slovenska javnost in mednarodna skupnost sta bili priči odločnemu odzivu Teherana na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve, Esmaeil Baghai, je poudaril, da iransko ljudstvo ne bo dovolilo nikakršnega tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Po njegovih besedah so Iranci sposobni sami reševati svoje težave prek medsebojnega dialoga in sodelovanja, brez zunanjih pritiskov. Odziv ministrstva je neposredna posledica Trumpovih javnih komentarjev, ki jih je Teheran označil za vmešavanje v suverenost države. Baghai je v svoji izjavi jasno zavrnil kakršne koli grožnje ali poskuse vplivanja na iransko notranjo politiko. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se dodatno ohladili po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, saj njegova administracija napoveduje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na islamsko republiko.