APDEJT.si

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

V petek naj bi razglasili zmagovalca Nobelove nagrade za mir za leto 2025. Analitiki so napovedali, da bi Donald Trump lahko razglasil Norveško za sovražnika, če ne bo prejel nagrade. Kljub Trumpovim prizadevanjem za nagrado, jo po ocenah ne bo prejel. Med nominiranci za nagrado je bila tudi Greta Thunberg.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med konferenco za novinarje ostro kritiziral novinarko CNN, jo označil za eno najslabših in zavrnil odgovor na njeno vprašanje. Trump je novinarko javno ponižal in s tem sprožil val kritik.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je izognila dvema predlogoma o nezaupnici, ki sta ju vložili skrajna desnica in radikalna levica. Po zavrnitvi predlogov je von der Leyen izrazila zadovoljstvo nad "močno podporo" Evropskega parlamenta.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

V Moldaviji bo od 1. januarja 2026 dalje štipendijo prejemal le še tisti študent, ki bo dosegal povprečno oceno najmanj 6,5. Vlada je sprejela pomembne spremembe pri merilih in načinu dodeljevanja štipendij na univerzah, s ciljem spodbujanja uspešnosti in transparentnosti. Bursa ne bo več avtomatična pravica, ampak nagrada za trud. Uvedene bodo tri kategorije štipendij, odvisno od akademske uspešnosti.

Sergiu Diaconu, nekdanji vodja kabineta premierja Reçeana in nekdanji namestnik ministra za notranje zadeve, je bil imenovan za generalnega direktorja Centra za upravljanje s krizami v Republiki Moldaviji. Imenovanje, ki ga je odobrila vlada, je za petletni mandat in velja od 21. oktobra.

Medijski ekosistem v Transnistriji, kjer več kot 42 % uradne vsebine predstavlja propaganda, ohranja prebivalstvo izolirano od Republike Moldavije. Mlade generacije vzgajajo v duhu sovražnosti do Kišinjeva in izključne lojalnosti Rusiji. To ustvarja informacijski mehurček, ki preprečuje povezavo z realnostjo v Moldaviji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

Turški predsednik Erdoğan in ruski predsednik Putin sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o razmerah v Gazi in Ukrajini. Poleg tega sta se dotaknila dvostranskega sodelovanja ter regionalnih in globalnih vprašanj.

Novi sistem evidentiranja vstopov in izstopov (EES) bo 12. oktobra začel veljati v državah Evropske unije, razen na Irskem in Cipru. Sistem bo vplival tudi na državljane Srbije. Direktor JUTA, Aleksandar Seničić, je napovedal tudi uvedbo sistema ETIAS, elektronskega sistema za potovalne avtorizacije, prihodnje leto. Pričakuje se tudi uvedba takse v višini 20 evrov.

Ameriški senat je ponovno zavrnil tako demokratske kot republikanske predloge za financiranje vlade, s čimer se je zaustavitev delovanja vlade podaljšala v drugi teden. Republikanci so poskušali sprejeti zakon o začasnem financiranju, ki bi nadaljeval financiranje na ravni Bidenove administracije, vendar so ga demokrati blokirali. Demokrati in republikanci se medsebojno obtožujejo za nastalo situacijo, brez jasne rešitve na obzorju.

Predsednik Romunije, Nicusor Dan, je imenoval nove predsedniške svetovalce, državne svetovalce in častne svetovalce. Med imenovanimi so tudi Orban in Lazurca. Novi svetovalci bodo svoje dolžnosti prevzeli v oktobru in novembru 2025. Imenovanja so sledila štiri mesece po Danovi izvolitvi na mesto predsednika.

Visoki uradniki Evropske unije so Ukrajini sporočili, da jo čaka še veliko dela pri zagotavljanju vstopa v EU, medtem ko si prizadevajo premostiti nasprotovanje Madžarske glede njene priključitve. Članek poudarja, da bo pot Ukrajine v EU težka, ne glede na to, ali Madžarska predstavlja oviro ali ne.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta v telefonskem pogovoru razpravljala o najnovejših dogodkih na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na Trumpovem načrtu za Gazo. Ponovno sta izrazila podporo pogajalski rešitvi palestinskega vprašanja.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al-Asada, ki naj bi bil v izgnanstvu v Rusiji od decembra lani, so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice (OSDH) hospitalizirali v kritičnem stanju zaradi zastrupitve. Ruski viri blizu observatorija trdijo, da ne gre za preprosto zastrupitev s hrano, temveč za namerno zastrupitev.

V izraelskem napadu na jugu Libanona sta bila ubita dva človeka, med drugim pomemben član Hezbolaha in njegova žena. Ubita oseba je bila tudi preživela lanskoletne eksplozije pagerjev, ki so ciljale na člane Hezbolaha. Izrael je potrdil, da je ubil pomembnega člana te libanonske islamistične skupine.

V Moskvi je umrl Viaceslav Leontiev, nekdanji direktor vplivne založbe Pravda, ki je bila povezana z uradnim časopisom Komunistične partije Sovjetske zveze. Leontiev je umrl po padcu z okna v 14. nadstropju stanovanjske stavbe, v kateri je živel. Okoliščine smrti so sumljive, viri pa poročajo, da je Leontiev vedel veliko o financah partije.