APDEJT.si

Kitajska potiho gradi alternativne kopenske poti za izvoz blaga v Evropo, s čimer želi obiti pomorske poti, ki jih nadzirajo ZDA, in se izogniti napetostim v Južnem kitajskem morju. Ta "kopenski Sueški prekop" bo povezal Evropo in Azijo ter omogočil Kitajski, da izvozi blago, ne da bi prečkala Južno kitajsko morje, s čimer se izogne trenjem z ZDA in njenimi zavezniki v regiji.

Evropska komisija je Moldaviji izplačala dodatnih 18,9 milijona evrov v okviru instrumenta za reforme in rast, s čimer je ponovno potrdila podporo EU reformnemu procesu države. Komisija je pohvalila Moldavijo za pomemben napredek pri reformah in pozvala podjetja k investiranju v državo. Podpora EU je sicer pogojena z izvajanjem konkretnih reform in zagotavljanjem transparentnosti.

Vlada Moldavije je sprejela ukrepe za izboljšanje upravljanja državnih in lokalnih cest. Sprejeta je bila posodobitev seznamov cest, da bi se pojasnile njihove denomicije, klasifikacije in pozicioniranja odsekov. Cilj te posodobitve je tudi ureditev nejasnosti glede pristojnosti in poimenovanj, kar bo olajšalo vzdrževanje cest.

Nekdanji moldavski poslanec Constantin Țuțu, ki so ga skupaj z Vladimirjem Plahotniucem aretirali v Atenah 22. julija 2025, je bil izpuščen in se vrača v Republiko Moldavijo. Ministrica za notranje zadeve, Daniella Misail-Nichitin, je potrdila, da si je Țuțu kupil letalsko karto za Chișinău in naj bi v državo prispel v četrtek, 4. septembra, ob 09:30. Njegova izpustitev je bila potrjena iz različnih virov.

Izrael je za destabilizacijo Bližnjega vzhoda obtožil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker podpira priznanje palestinske države. Izrael meni, da Macron poskuša posegati v konflikt, v katerem ne sodeluje, in da je to popolnoma odmaknjeno od realnosti na terenu po 7. oktobru 2023. Izraelske oblasti so Macronovo ravnanje označile za nevarno.

Evropski parlament bo na svojem prvem jesenskem zasedanju obravnaval in glasoval o resoluciji, ki ponovno potrjuje podporo evropski poti Republike Moldavije in njenim prizadevanjem za soočanje z varnostnimi izzivi iz vzhoda. Europoslanci bodo tako izrazili nadaljnjo podporo državi pri njenem procesu približevanja Evropski uniji.

Kim Džong Un je v Peking prispel s svojim zasebnim neprebojnim vlakom Taeyang-ho, da bi se udeležil vojaške parade skupaj z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom. Kitajska je s parado obeležila 80. obletnico zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni. Kitajski voditelji so s parado demonstrirali svojo vojaško moč. Na paradi je bil prisoten tudi nekdanji romunski premier Adrian Năstase.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Ameriška ambasada v Bukarešti je napovedala spremembe pri postopku podaljševanja viz za Združene države Amerike, ki so začele veljati 2. septembra. Spremembe se nanašajo na omejitve kategorij oseb, ki lahko podaljšajo vizo brez obveznega razgovora. Po novem bodo morali številni romunski državljani, ki so bili prej oproščeni razgovora, se ga udeležiti.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je med obiskom v Romuniji na platformi X objavila posnetke in pohvalila Romunijo kot "ključni element za varnost Evrope". Zahvalila se je županu Bukarešte, Nicuşorju Danu, za sprejem v vojaškem pristanišču in letalski bazi v okrožju Constanța. Von der Leyen je poudarila prispevek Romunije k ohranjanju evropske varnosti.

Romunski predsednik Nicușor Dan je bil vprašan, zakaj ni javno čestital Moldaviji ob dnevu neodvisnosti, ki ga praznujejo 27. avgusta. Odgovoril je, da ni objavil čestitke na Facebooku, je pa poslal uradno pismo moldavskemu predsedstvu. Poudaril je, da sta Romunija in Moldavija državi, ki potrebujeta druga drugo, ob tem pa se pojavljajo vprašanja, ali ne čestita zaradi nepriznavanja Moldavije kot ločene države.

Župan Kišinjeva, Ion Ceban, ki velja za proruskega, je sprožil polemike, ko je obiskal Rim, čeprav mu je Romunija prepovedala vstop v državo in o tem obvestila schengenske države. Italijanske oblasti so mu izdale ločen vizum za udeležbo na konferenci županov pod okriljem UNESCO. Romunski predsednik je dejal, da ga je Ceban, ko je bil župan glavnega mesta, poskušal "dvakrat ali trikrat" srečati, ko je prišel v Bukarešto, vendar je bil opozorjen, naj ga ne sprejme.

Iwona Piorko je bila imenovana za novo ambasadorko Evropske unije v Republiki Moldaviji. Njeno imenovanje je 31. avgusta objavila vodja evropske diplomacije, Kaja Kallas. Piorko, ki je pred tem služila kot ambasadorka EU v Singapurju, je dejala, da je počaščena prevzeti novo funkcijo. Obiskala je tudi lokalne proizvajalce v Štefan Vodi skupaj s komisarjem EU Christophejem Hansenom.

Na Nizozemskem bodo učenci v osnovnih in srednjih šolah v prihodnje poučevani o odgovorni uporabi sistemov umetne inteligence (UI). Državna sekretarka Mariëlle Paul (Funderend Onderwijs, VVD) je namreč predlagala vključitev tega cilja v učne načrte, s čimer želi zagotoviti, da bodo mladi ustrezno pripravljeni na prihodnost, kjer bo UI igrala pomembno vlogo.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je v ponedeljek obiskala Romunijo, kjer se je v Constanţi srečala s predsednikom Nicuşorjem Danom in ministrom za obrambo, Ionuţom Moşteanujem. Namen obiska je bil razpravljati o okrepitvi sodelovanja med EU in Natom v luči konflikta z Rusijo. Premier Ilie Bolojan se srečanja ni udeležil zaradi obveznosti v Bukarešti.

Romunski sindikati v šolstvu so sprožili referendum med učitelji o morebitnem bojkotu pouka po 9. septembru. Na prvi šolski dan, 8. septembra, učitelji ne bodo sodelovali na prireditvah. Sindikati nasprotujejo ukrepom vlade in napovedujejo obsežne proteste, kar bi lahko podaljšalo počitnice.

V Romuniji se obeta preložitev začetka šolskega leta, saj sindikati v šolstvu napovedujejo bojkot pouka. Profesorji, nezadovoljni z ukrepi vlade, načrtujejo, da bodo 9. septembra sicer vstopili v učilnice, vendar ne bodo izvajali pouka. Sindikati so sprožili referendum med učitelji, da bi se odločili o bojkotu po 9. septembru. Prvi dan pouka, 8. september, se učitelji ne bodo udeležili uvodnih slovesnosti.

V Moldaviji se je 29. avgusta začela volilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo potekale 28. septembra. Po določilih volilne zakonodaje je volilna kampanja obdobje, namenjeno prepričevanju volivcev, da oddajo glasove za določene kandidate. Zakonodaja prepoveduje uporabo administrativnih virov kandidatom, koncerti in tekmovanja pa so prepovedani.

V Moldaviji so podpisali prvih 31 pogodb od skupno 87 projektov regionalnega razvoja za ceste, vodo, kanalizacijo, šole in vrtce. Pogodbe so podpisali župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij. Projekti so bili odobreni v okviru razpisa za izbor projektov regionalnega razvoja, izdaja 2024.

Za parlamentarne volitve, ki bodo v Republiki Moldaviji potekale 28. septembra 2025, bo odprtih skupno 2274 volišč. Od tega jih bo 1973 v državi, 301 v tujini, 12 pa na območjih na levem bregu reke Dnjester. Volivci si lahko preverijo in spremenijo volišče, na katerem bodo glasovali.