Najnovejša uradna statistika nemškega nacionalnega prevoznika Deutsche Bahn razkriva zaskrbljujoč trend naraščanja agresije nad delavci. Podatki kažejo, da so zaposleni na železnicah vsak dan tarča povprečno petih fizičnih napadov. Gre za uslužbence, ki opravljajo rutinska dela, kot so svetovanje strankam, kontrola vozovnic in vzdrževanje čistoče na železniških postajah. Zaposleni se pri opravljanju svojih dolžnosti vse pogosteje srečujejo z verbalnim in fizičnim nasiljem, kar resno ogroža njihovo varnost na delovnem mestu. Vodstvo podjetja in sindikati opozarjajo na porast družbene nestrpnosti, ki se neposredno odraža v delovnem okolju javnega potniškega prometa. Čeprav so varnostni ukrepi v nekaterih delih države poostreni, statistika potrjuje, da se razmere na terenu ne izboljšujejo, temveč postajajo za osebje vse bolj nevarne.

Ob skorajšnjem jubileju znamenite wuppertalske viseče železnice (Schwebebahn) so nemške oblasti in pošta napovedale izdajo novih zbirateljskih predmetov. Čeprav je bil poseben spominski kovanec, na katerem sta upodobljena moder vagon in slonček Tuffi, napovedan že pred časom, bo njegova izdaja po zadnjih informacijah zamujala oziroma bo izvedena drugače, kot je bilo prvotno načrtovano. Kljub zamudam pri kovancu pa bo Deutsche Post hitrejša, saj bo v kratkem izdala posebno priložnostno poštno znamko, posvečeno temu tehničnemu spomeniku. Wuppertalska viseča železnica velja za eno najstarejših in najpomembnejših znamenitosti v Nemčiji, njena zgodovina pa je tesno povezana z lokalno identiteto in turizmom. Zbirateljski predmeti, kot so kovanci in znamke, so namenjeni obeležitvi tehnološkega dosežka in ohranjanju spomina na legendarne dogodke, povezane s to železnico, vključno z zgodbo o slonu Tuffiju, ki je leta 1950 skočil iz vagona v reko Wupper.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Zimsko vreme po vsej Nemčiji še naprej povzroča kaos v prometu, kar najbolj občutijo dopustniki, ki se vračajo z zimskih počitnic. Zaradi nenadnega vdora zime in močnega sneženja so se številne ceste spremenile v poledenele površine, kar močno otežuje vožnjo in povečuje nevarnost prometnih nesreč. Pristojne službe opozarjajo na previdnost, saj razmere ostajajo zahtevne po celotni državi. Prometni zastoji so se pojavili na glavnih avtocestnih križih, kjer so se vozniki spopadali z drsečimi vozišči. Težave so izrazite predvsem pri tistih, ki se s potovanj vračajo ob koncu tedna. Meteorologi napovedujejo, da se bodo nizke temperature in snežne padavine nadaljevale, zato so opozorila pred poledico še vedno v veljavi na večini nemškega cestnega omrežja.

Nemško združenje obrtnikov je izrazilo nezadovoljstvo zaradi neizpolnjenih obljub o razbremenitvi, ki jih je zvezna vlada zapisala v koalicijsko pogodbo. Ena izmed osrednjih zahtev za zmanjšanje birokracije je odprava prepovedi nedeljske peke za peke, kar bi po mnenju panožnih predstavnikov omogočilo večjo prilagodljivost in konkurenčnost na trgu. Obrtniki opozarjajo, da so trenutne regulacije zastarele in preveč obremenjujoče za mala podjetja, ki se spopadajo z naraščajočimi stroški in administrativnimi ovirami. Poleg vprašanja nedeljskega dela so predstavniki obrtne zbornice izpostavili, da napovedano zmanjšanje birokracije poteka prepočasi ali pa se sploh ne izvaja. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je ob začetku mandata napovedala obsežne reforme za spodbujanje gospodarstva, vendar obrtniki trdijo, da v praksi še niso občutili bistvenih izboljšav. Zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bi podjetnikom omogočili lažje poslovanje brez nepotrebnih državnih posegov v delovni čas in proizvodne procese.

Slovenski smučarski skakalec Domen Prevc je v kvalifikacijah za tekmo novoletne turneje v Innsbrucku zasedel zgolj 30. mesto, kar je med tekmeci sprožilo precejšnje zanimanje. Nemški skakalec Philipp Raimund je po kvalifikacijski seriji komentiral, da Prevc vendarle ni stroj in da so nihanja v formi del športa. Kljub slabšemu rezultatu slovenski tabor ostaja optimističen glede nadaljevanja turneje štirih skakalnic, saj so se preostali člani reprezentance uspešno uvrstili na glavno tekmo. Nemška ekipa je kvalifikacije izkoristila za pridobivanje samozavesti, saj so nekateri njihovi skakalci v preteklosti zaostajali za vodilnimi. Raimund je ob tem omenil, da so prav takšni trenutki ranljivosti pri najboljših tisti, ki dajejo zasledovalcem nov zagon. Poleg tehničnih težav Prevca je kvalifikacije zaznamovalo tudi spremenljivo vreme, ki je nekaterim tekmovalcem povzročalo preglavice pri vzdrževanju stabilnosti v zraku.

V najnovejši epizodi priljubljene nemške kriminalne serije Tatort z naslovom Das jüngste Geißlein (Najmlajši kozliček), ki se odvija v Schwarzwaldu, so ustvarjalci vključili elemente groze in pravljične motive. Zgodba se osredotoča na motive, povezane z volkom, ter vključuje napeto vzdušje in strah, kar se stopnjuje do pretresljivega konca. Nemška televizija je s tem nadaljevala tradicijo eksperimentiranja znotraj formata klasične kriminalke, tokrat s poudarkom na psihološkem pritisku in srhljivih podtonih. Scenarij se močno opira na poznavanje ljudskih pravljic, predvsem v povezavi z likom hudobnega volka, ki služi kot osrednja metafora za grožnjo v gozdovih Schwarzwalda. Kritiki izpostavljajo, da epizoda presega običajne okvirje policijskega dela, saj gledalce popelje v svet grozljivk in nadrealističnih elementov, kar je za tovrstno produkcijo, ki jo predvaja nemška javna televizija, razmeroma drzna odločitev. Epizoda je že pred predvajanjem pritegnila pozornost zaradi svoje specifične atmosfere.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Venezuelskega voditelja Nicolása Madura so po aretaciji v vojaški operaciji prepeljali v New York, kjer bo v priporu čakal na sojenje. Po pristanku na ameriških tleh so Madura s helikopterjem premestili na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu. Kasneje so ga namestili v zvezni center za pridržanje Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po strogih varnostnih ukrepih. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, ko so Madura zajele vojaške sile in ga izročile ameriškim oblastem. Ob prihodu v prostore agencije DEA je Maduro po navedbah očividcev izrekel besede v angleščini, s katerimi se je ironično poslovil od preteklega leta in zaželel srečno novo leto. Ameriško pravosodje ga bremeni resnih kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in korupcijo, postopek pa bo potekal pred zveznim sodiščem v New Yorku.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Hčerinska družba nemškega tehnološkega velikana Heraeus, podjetje Remloy, je v mestu Bitterfeld-Wolfen zagnala specializiran obrat za pridobivanje kritičnih surovin iz rabljenih magnetov. Glavni cilj naložbe je zmanjšanje evropske odvisnosti od uvoza redkih zemelj, predvsem iz Kitajske, ki trenutno obvladuje večino svetovnega trga teh surovin. Direktor podjetja Remloy, Thomas Bender, je ob tem poudaril, da tovrstno recikliranje predstavlja ključno "zavarovanje" za evropsko industrijo v času negotovih dobavnih verig. Postopek v novem obratu omogoča predelavo starih trajnih magnetov, ki se pogosto nahajajo v elektromotorjih in vetrnih turbinah, nazaj v visokokakovostne surovine. Ta korak je del širših prizadevanj Evropske unije za zagotovitev večje surovinske neodvisnosti in prehoda v krožno gospodarstvo. S povečanjem zmogljivosti recikliranja želi nemška industrija ohraniti konkurenčnost na področju zelene tehnologije in avtomobilizma, kjer so redke zemlje nepogrešljive.

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Donalda Trumpa je tiho spremenilo ključne podrobnosti v obtožnici proti Nicoláxu Maduru, iz katere so odstranili omembo izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Maduro. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi delila Nobelovo nagrado za mir s Trumpom. Prve ankete po ameriškem napadu na Venezuelo so pokazale spremembe v Trumpovi popularnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Po poročanju lokalnih medijev je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame vodenje države.