Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Angleški čudežni deček Luke Littler je v londonski dvorani Alexandra Palace potrdil svojo prevladujočo vlogo v svetu pikada, potem ko je v finalu svetovnega prvenstva organizacije PDC z rezultatom 7:1 v nizih premagal Nizozemca Giana van Veena. Šele 18-letni Anglež je s tem dosežkom uspešno ubranil lani osvojeni naslov svetovnega prvaka in postal šele četrti igralec v zgodovini, ki mu je uspelo osvojiti zaporedna naslova. Littler je skozi celoten turnir kazal izjemno formo, ki jo je kronal v finalnem obračunu proti evropskemu prvaku van Veenu. Z zmagoslavjem si je Littler poleg prestižnega pokala Sid Waddell Trophy zagotovil tudi rekordni denarni sklad v višini enega milijona britanskih funtov (približno 1,15 milijona evrov). Gian van Veen, ki kljub porazu zapušča London z visokim denarnim nadomestilom v višini 400.000 funtov, v finalu ni uspel resneje ogroziti razpoloženega branilca naslova. Zmaga potrjuje Littlerjev status globalne športne zvezde in napoveduje novo obdobje prevlade v tem športu, saj je mladenič kljub rojstnodnevnemu prehodu med polnoletne osebe zadržal mirnost in natančnost veterana.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Britansko in francosko letalstvo sta izvedla dodatne napade na položaje Islamske države v Siriji, natančneje na podzemno skladišče orožja v bližini Palmire. Cilj napadov je preprečiti ponovno okrepitev IS, ki kljub vojaškemu porazu ostaja aktiven.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je predstavila ambiciozen načrt, po katerem bi Nemčija postala vodilna sila na področju biotehnološke proizvodnje v vesolju. Predlog predvideva uporabo tridimenzionalnih tiskalnikov za izdelavo človeških organov v breztežnostnem stanju, kar bi lahko pomenilo prelomnico v medicini. Po mnenju stranke gre za začetek nove industrijske revolucije, ki bi izkoristila specifične pogoje v orbiti za razvoj kompleksnih tkiv, ki jih na Zemlji zaradi gravitacije ni mogoče ustvariti. Projekt se osredotoča na inovativne raziskave, ki bi omogočile tiskanje organov za presaditev, s čimer bi lahko v prihodnosti rešili pomanjkanje darovanih organov. Vodstvo stranke poudarja, da mora Nemčija okrepiti svojo vlogo v vesoljskem sektorju in investirati v tehnologije, ki združujejo raziskovanje vesolja z medicinsko znanostjo. Čeprav se zamisel sliši kot znanstvena fantastika, CSU poudarja, da so tehnološki temelji za takšne postopke že v razvoju.

V nemškem okrožju Traunstein na Bavarskem se je zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil 85-letni moški. Po navedbah lokalnih organov je voznik na okrajni cesti iz neznanega razloga zapeljal s cestišča in s svojo limuzino silovito trčil v obcestno drevo. Na kraj dogodka so nemudoma prispeli reševalci, ki so začeli z oživljanjem, vendar so bile poškodbe prehude. Moški je kljub vsem prizadevanjem zdravniške ekipe umrl že na kraju nesreče. Lokalna policija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila natančen vzrok za izgubo nadzora nad vozilom, pri čemer ne izključujejo možnosti nenadnega poslabšanja voznikovega zdravstvenega stanja, kar je pogost dejavnik pri nesrečah starejših udeležencev v prometu. Ta dogodek se umešča v niz podobnih nesreč v regiji, kjer so starejši vozniki v zadnjem času pogosteje udeleženi v incidentih s smrtnim izidom zaradi izgube nadzora v ovinkih ali nenadne slabosti.

Nogometaši Barcelone so na mestnem derbiju proti Espanyolu slavili zmago, h kateri sta ključno prispevala nekdanja zvezdnika nemške bundeslige, Dani Olmo in Robert Lewandowski. V napetem srečanju, kjer je bil poudarek na mestnem rivalstvu, sta omenjena igralca v končnici tekme poskrbela za rezultatski preobrat oziroma potrditev zmage. Čeprav je bil Espanyol v določenih delih tekme konkurenčen nasprotnik, je kakovost posameznikov v vrstah Barcelone pretehtala tehtnico na stran vodilne ekipe prvenstva. Zmaga na derbiju za Barcelono ne pomeni le prestižnih treh točk v boju za naslov prvaka, temveč tudi potrditev dobre forme pod vodstvom novega strokovnega štaba. Olmo, ki se je ekipi pridružil v poletnem prestopnem roku, se je hitro uveljavil kot eden ključnih nosilcev igre, medtem ko Lewandowski nadaljuje svojo strelsko formo. Tekma je znova pokazala, da mestni obračuni v španskem prvenstvu ostajajo nepredvidljivi do zadnjega sodnikovega piska, kljub razliki v položaju na prvenstveni lestvici.

Mladi angleški zvezdnik Luke Littler je pri osemnajstih letih osvojil svoj drugi naslov svetovnega prvaka v pikadu, s čimer je potrdil status izjemnega talenta v tem športu. Mediji po vsem svetu so z navdušenjem poročali o njegovem uspehu, pri čemer so izpostavili njegovo mirnost in osredotočenost pod velikim pritiskom. Kljub mladosti Littler na odru kaže zrelost izkušenega tekmovalca, kar mu je omogočilo prevlado nad precej starejšimi in izkušenejšimi nasprotniki. Zanimiv vidik njegovega pohoda na vrh so bili tudi nenavadni dogodki med turnirjem, saj so tuji mediji v šaljivem tonu poročali, da je bila njegova največja ovira na poti do naslova kar osa, ki se je pojavila na prizorišču. Littlerjev uspeh vnovič spodbuja zanimanje za pikado med mlajšimi generacijami, strokovnjaki pa mu napovedujejo dolgo in trofejno kariero, v kateri bi lahko podrl številne zgodovinske rekorde.

Četrti januar v svetovni zgodovini predstavlja pomemben dan, ki so ga skozi stoletja zaznamovali številni ključni dogodki, anekdote ter obletnice rojstev in smrti pomembnih osebnosti. Medijski arhivi ob tem dnevu redno izpostavljajo dogodke, ki so oblikovali sodobno družbo, znanost in kulturo, s čimer ohranjajo kolektivni spomin na prelomne trenutke preteklosti. Sistematično zbiranje in predstavljanje teh zgodovinskih dejstev omogoča boljše razumevanje kontinuitete časa in vpliva preteklih odločitev na današnji svet. Analiza zgodovinskih podatkov za ta datum vključuje različna področja človeškega udejstvovanja, od znanstvenih odkritij do političnih premikov. Kot del širšega cikla obeleževanja pomembnih datumov, ki se je začel z novim letom, ta pregled služi kot izobraževalno orodje za javnost. Poudarek na tovrstnih obletnicah krepi zavest o zgodovinski identiteti in zagotavlja, da pomembni dosežki posameznikov ter družbenih skupin ne utonejo v pozabo.