Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto, 3. januarja, prijet v posebni operaciji, v katero so bile vključene tudi Združene države Amerike. Novica o njegovem zajetju je sprožila številne odzive v latinskoameriški regiji, med drugim sta se odzvala izvoljeni čileanski predsednik José Antonio Kast in kandidat Álvaro Ramos, ki sta poudarila pomen padca diktatorskega režima za stabilnost regije. Kljub aretaciji pa prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo na možnost preživetja čavizma in nejasno vlogo obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza. Aretacija sledi večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim sankcijam, ki so bile uperjene proti Madurovi družini in naftnemu sektorju. Maduro je pred aretacijo trdil, da se država nahaja na odločilni prelomnici za svoj obstoj, medtem ko ga je opozicija pod vodstvom Maríe Corine Machado obtoževala vodenja kriminalnega središča Amerike. Trenutno še ni jasno, kje se Maduro nahaja, vendar dogodek predstavlja konec njegove večletne sporne vladavine, ki so jo zaznamovale obtožbe o nedemokratičnosti in vpletenosti v mednarodni kriminal.

V berlinskem okrožju Steglitz-Zehlendorf so gasilske enote zaradi izpada električne energije sredi zime vzpostavile tri informacijske in pomožne točke za prebivalce. Ukrep je bil sprejet, da bi ljudem omogočili dostop do nujne pomoči, ogrevanja in možnosti polnjenja mobilnih naprav, kar je v zimskih razmerah ključnega pomena za komunikacijo in varnost. Prizadeto območje so zavarovali tudi policisti, ki so povečali svojo prisotnost na ulicah. Lokalne oblasti so poleg gasilskih točk aktivirale tudi zasilna bivališča in okrepljene policijske postaje, kjer lahko državljani oddajo nujne klice, če telefonska omrežja odpovejo. Gre za standardni protokol ob večjih infrastrukturnih težavah, s katerim želijo preprečiti paniko in zagotoviti oskrbo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, ki so ob izpadu ogrevanja v zimskem času najbolj ogrožene. Pristojne službe se trenutno spopadajo z odpravo napake na omrežju, medtem ko prebivalce pozivajo k previdnosti.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

V gozdu blizu kraja Panschwitz-Kuckau v nemški deželi Saški se je prevrnila konjska kočija, pri čemer so se poškodovale štiri osebe. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila dva izmed poškodovancev zaradi resnosti poškodb prepeljana v bolnišnico, medtem ko so preostala dva oskrbeli na kraju dogodka. Nesreča se je zgodila na gozdni poti, vzrok za prevrnitev kočije pa za zdaj ostaja neznan. Policija je sprožila preiskavo incidenta, da bi ugotovila, ali je bila za nesrečo kriva človeška napaka, tehnična okvara na vozilu ali morebitno nepredvideno vedenje konj. Preiskovalci na kraju dogodka zbirajo dokaze, tiskovni predstavnik policije pa je potrdil, da v nesreči ni bilo udeleženih drugih vozil. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil vprašanja o varnosti turističnih in rekreacijskih voženj s kočijami na gozdnih površinah.

Predsednik Trump je izrazil dvom o uresničitvi želja Nobelove nagrajenke Marie Corine Machado glede naslednika odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Prav tako je Trump napovedal začasno upravljanje Venezuele s strani ZDA, kar je sprožilo odzive političnih osebnosti in športnikov, kot je profesionalni golfist Jhonattan Vegas.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Nemški olimpijski prvak Andreas Wellinger se je na tretji postojanki novoletne turneje v Innsbrucku le za las izognil športnemu polomu. V kvalifikacijah na skakalnici Bergisel je zasedel zadnje, 50. mesto, ki še vodi na glavno tekmo, potem ko je imel v zahtevnih vetrovnih razmerah precejšnje težave. Njegov nastop je bil označen kot reševanje na "vročem stolu", saj bi predčasen izpad pomenil konec upov za visoko skupno uvrstitev. Prvič v letošnji sezoni je manj prepričljiv nastop prikazal tudi slovenski skakalec Domen Prevc, ki je do te tekme veljal za prevladujočega tekmovalca v svetovnem pokalu. Kljub slabšemu rezultatu v kvalifikacijah se je Prevc uvrstil na torkovo tekmo, kjer bo iskal pot nazaj med najboljše. Innsbruck je znova potrdil svojo nepredvidljivost, saj so spremenljive razmere povzročile težave številnim favoritom.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, preiskovalci še vedno iščejo žrtve. Začeli so tudi z identifikacijo prvih trupel. Obenem se zaostruje nadzor nad varnostnimi ukrepi v lokalu, kjer je izbruhnil požar, in poteka preiskava o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Venezueli ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je šlo za ciljno usmerjeno akcijo, ki naj bi bila del širših prizadevanj za vzpostavitev novega svetovnega reda in zaščito ameriških interesov v regiji. Operacija, ki so jo nekateri označili za "petminutno vojno", je sprožila val ogorčenja v mednarodni javnosti, saj predstavlja neposreden kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je ugrabitev utemeljila z bojem proti kriminalu in narkokartelom, vendar kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava diplomatske norme. V Venezueli in širši latinskoameriški regiji se spopadajo z negotovostjo glede prihodnje stabilnosti, medtem ko svetovna skupnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne erozije mednarodnih pravil. Operacija ima poleg političnih tudi močne gospodarske motive, predvsem zaradi nadzora nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Nogometni klub FC Bayern München je po božičnem premoru uradno začel s pripravami na nadaljevanje sezone, vendar se je ekipa spopadla z nekaterimi težavami pri sestavi kadra. Glavni trener na prvem treningu ni mogel računati na ključnega vezista Joshuo Kimmicha, ki je zaradi poškodbe ostal izven pogona, prav tako pa je z ekipo manjkal kapitan in vratar Manuel Neuer. Kljub odsotnosti dveh stebrov ekipe se je moštvu pridružil drug zvezdnik, čigar identitete klub sprva ni izpostavil kot problematične. Prvi treningi pod vodstvom strokovnega štaba so minili v znamenju fizične priprave in prilagajanja na ritem po praznikih. Odsotnost Kimmicha in Neuerja pomeni določen izziv za nemške prvake, ki se v Bundesligi trudijo ohraniti stik z vrhom lestvice. Klubski zdravniki še niso podali natančne napovedi o njuni vrnitvi na zelenice, vendar pričakujejo, da bo rehabilitacija potekala po načrtih.

V Venezueli se razmere po nedavnih predsedniških volitvah zaostrujejo, saj prebivalci poročajo o mešanici upanja in močnega strahu pred morebitnim nasiljem. Priče navajajo, da so noči v državi polne napetosti, medtem ko opozicija in mednarodna javnost opozarjata na nepravilnosti pri preštevanju glasov. Po navedbah očividcev se ljudje spopadajo z negotovostjo glede prihodnosti, saj oblasti krepijo nadzor nad javnim življenjem, kar omejuje svobodo gibanja in izražanja. Dogajanje na ulicah venezuelskih mest odraža globoko polarizacijo družbe. Medtem ko privrženci sedanjega režima proslavljajo, se velik del prebivalstva boji povračilnih ukrepov državnih varnostnih sil. Poročila s terena nakazujejo na povečano prisotnost oboroženih skupin, ki podpirajo vlado, kar še dodatno stopnjuje pritisk na civilno prebivalstvo, ki si želi demokratičnih sprememb in gospodarske stabilizacije države.

Ameriška vojska je v kirurško natančni vojaški operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolása Madura. Po poročanju uradnega Washingtona so pripadniki specialnih sil Madura pridržali in ga prepeljali v prostore pod ameriškim nadzorstvom. Operacija se je odvila po mesecih stopnjevanja napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo, ki so se začeli konec leta 2025. Čeprav je bil Maduro osrednja figura venezuelske oblasti in dedič chavističnega gibanja, strokovnjaki za Latinsko Ameriko opozarjajo, da režim v Caracasu kljub njegovi aretaciji za zdaj ostaja nedotaknjen. Zajetje Madura sledi dolgotrajni gospodarski krizi, množičnemu odseljevanju prebivalstva in očitkom o represiji nad opozicijo, ki so zaznamovali njegovo vladavino. Administracija predsednika Donalda Trumpa je Madura že dlje časa obtoževala vpletenosti v narkoterorizem, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških dejavnosti v Karibskem morju. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj mednarodna skupnost pričakuje odziv preostalih članov režima in morebitne premike opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Ameriške vojaške sile so v soboto izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcijo je potrdil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je Madura in njegovo vlado obtožil neposredne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami ter trdil, da je Madurov režim pomagal pri preplavljanju Amerike in Evrope s prepovedanimi substancami. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno stopnjevanje vojne proti narkoterorizmu, ki ogroža ameriško nacionalno varnost. Vojaška akcija je sprožila ostre odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Evropi, kjer kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti tuje države. Analitiki ocenjujejo, da Trumpovo ravnanje prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politično stabilnost, saj gre za neposredno vojaško posredovanje proti voditelju suverene države. Kljub mednarodnim pomislekom Washington vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za zaustavitev kriminalnih dejavnosti, ki jih je po njihovih navedbah sponzoriral venezuelski državni vrh. Situacija v regiji ostaja napeta, saj se pričakujejo odzivi Madurovih zaveznikov in morebitni notranji nemiri v Venezueli.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.