APDEJT.si

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Ukrajina je načrtovala, da bo pridobila podporo Donalda Trumpa, celo z načrtovanim srečanjem v Washingtonu in potencialno dobavo raket Tomahawk. Vendar pa je en telefonski klic Vladimirja Putina očitno spremenil Trumpovo stališče.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ne pričakuje zmage Ukrajine v vojni proti Rusiji, čeprav priznava, da obstaja še možnost za to. Kljub prejšnjim grožnjam Putinu, Trump ne želi pritisniti na Rusijo zaradi vojne. To za Ukrajino pomeni nadaljnjo potrditev, da se mora zanesti predvsem nase.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA uničile iranske jedrske zmogljivosti, in njegovo ponudbo pogovorov. Poudaril je, da ZDA nimajo pravice narekovati drugim državam, kaj lahko počnejo. Razkrito je bilo, da je Izrael sredi junija izvedel obsežno bombardiranje Irana, pri čemer so se ZDA za kratek čas pridružile napadom na ključne iranske jedrske objekte.

EU-jeva zunanja voditeljica Kaja Kallas meni, da mednarodna skupnost ne sme nagraditi Rusije za njeno agresivno vojno proti Ukrajini. Kallas je dejala, da bi s tem poslali sporočilo vsem agresorjem po svetu, da si lahko preprosto vzamejo, kar želijo.

V Hongkongu je tovorno letalo družbe Emirates ob pristajanju zdrsnilo s pristajalne steze in delno končalo v vodi. V nesreči sta umrli dve osebi. Policija preiskuje vzrok nesreče.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petroja obtožil spodbujanja proizvodnje drog in ga označil za voditelja trgovine z drogami. Zaradi tega je napovedal prekinitev ameriške finančne pomoči in subvencij Kolumbiji. Petro je odgovoril, da se Trump moti in da je sam glavni sovražnik trgovine z drogami, ter napovedal, da kolumbijske oborožene sile ne bodo več odvisne od ameriške opreme. Trump je celo namignil na možnost ameriške intervencije v Kolumbiji.

Po Združenih državah Amerike potekajo protesti »Brez kraljev«, na katerih organizatorji pričakujejo še večjo udeležbo kot poleti, ko je protestiralo več kot pet milijonov ljudi. Protesti so usmerjeni proti zaprtju vlade, Trumpovemu zaostrovanju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu. Trumpova administracija je vložila nujno pritožbo na Vrhovno sodišče za napotitev Nacionalne garde v Chicago, medtem ko naj bi Trump pomilostil nekdanjega kongresnika Georgea Santosa in ga izpustil iz zapora.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Po Združenih državah Amerike so potekali protesti 'No Kings Day' proti politiki predsednika Trumpa, vključno z več deset protesti, načrtovanimi v Michiganu. Pojavile so se tudi skrbi glede uporabe sile s strani zveznih agentov, kar je sprožilo primer v Chicagu, kjer so agenti, oblečeni kot vojaki, uporabili vojaško orožje. Nekdanji uradnik CBP je izpostavil 'nerazumno uporabo sile', medtem ko ICE poroča o 'nesramnem' sovražnem okolju. Nekdanji odvetnik ministrstva za pravosodje je izrazil zaskrbljenost zaradi obravnave 'antife' kot 'militantnega podjetja' s strani zveznih tožilcev.

V Združenih državah Amerike so potekali množični protesti pod geslom »Brez kraljev«, ki so zajeli več kot 2.700 mest. Protestniki so se spopadli s federalnimi agenti v Portlandu, kjer so ti uporabili solzivec in gumijaste naboje. V Chicagu je policija aretirala najmanj 11 ljudi med protesti pred imigracijskim centrom. V New Yorku so potekali protesti, ki jih je financiral George Soros. V Nigeriji pa so ZDA opozorile svoje državljane pred načrtovanimi protesti v Abuji, ki jih je organiziral Omoyele Sowore v podporo Nnamdiju Kanuju.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po vsej državi, udeležilo naj bi se jih več kot 5 milijonov ljudi. Trumpova administracija je poskušala napotiti Nacionalno gardo v Chicago, a sta dve zvezni sodišči to preprečili. Podpredsednik JD Vance je branil načrte za izstreljevanje artilerijskih granat med protesti. Protesti so bili usmerjeni proti zaustavitvi delovanja vlade, Trumpovemu zatiranju priseljevanja in domnevnemu avtoritarizmu.

Protesti 'Brez kraljev' proti politiki Donalda Trumpa so se razširili po Združenih državah Amerike, z demonstracijami v več kot 2600 mestih. Milijoni Američanov so se udeležili protestov, da bi izrazili nasprotovanje Trumpovi politiki, ki jo dojemajo kot avtoritarno. Zaradi obsežnosti protestov so republikanski guvernerji v nekaterih državah aktivirali nacionalno gardo. Protesti so potekali tudi v New Yorku, Atlanti in Washingtonu.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je 'ilegalni narkobaron', in napovedal ustavitev ameriške finančne pomoči Kolumbiji zaradi domnevnega neuspešnega boja proti proizvodnji in preprodaji drog. Ameriška vojska naj bi uničila 'zelo veliko podmornico', ki je prevažala droge v Karibskem morju.

Medtem ko so potekali pogovori o tarifah, se je Donald Trump srečal z vodilnimi južnokorejskimi poslovnimi voditelji na golf turnirju na svojem posestvu Mar-a-Lago. Pojavila so se tudi pričakovanja o morebitnem srečanju med Trumpom in Kim Jong Unom med Trumpovim obiskom v Južni Koreji.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obremenjujejo obtožbe o korupciji in vojnih zločinih v Gazi, hkrati pa se povečujejo zahteve po preiskavi napada 7. oktobra. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zavrnilo izraelsko pritožbo glede arestnih nalogov, izdanih za Netanjahuja in Yoava Gallanta, zaradi domnevnih vojnih zločinov. Politični analitiki in elite v Izraelu ocenjujejo, da Netanjahu ni uspel doseči ciljev v Gazi. Govori se celo o morebitni pomilostitvi Netanjahuja s strani Donalda Trumpa.

Zvezna sodnica v Illinoisu je ostro obsodila Trumpovo administracijo zaradi kršitev ustavnih pravic med nasilnimi posredovanji proti protestnikom in novinarjem. Protesti "No Kings" so se razširili po ZDA, z več kot 2500 lokacijami, v odziv na domnevne Trumpove avtoritarne poteze. Republikanci v kongresu naj bi bili zaskrbljeni zaradi naraščajočega protitrumpovskega razpoloženja. Odkrito je bilo, da desničarski vplivneži s svojimi videoposnetki iz Portlanda in Chicaga vplivajo na predsednikovo dojemanje realnosti.

Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Zelenskim se je Donald Trump sestal z ruskim predsednikom Putinom na Aljaski, kjer naj bi po poročanju Financial Times prišlo do napetosti zaradi Putinovega zgodovinskega monologa o Ukrajini. Putin naj bi Trumpu dejal, da dobava raket Tomahawk Ukrajini ne bo spremenila poteka vojne, temveč bo poslabšala odnose. Kljub temu naj bi Zelenski med obiskom v Washingtonu poskušal prepričati ZDA o dobavi teh raket.

Po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom je Svetovni program za hrano ZN (WFP) povečal pretok humanitarne pomoči v Gazo. V povprečju v Gazo dnevno prispe 560 ton hrane. Kljub temu povečanju pretoka hrane, humanitarne organizacije opozarjajo, da je to še vedno premalo za zadovoljitev potreb prebivalcev. Agencije ZN poudarjajo, da je nujno povečati dobavo hrane za rešitev hude prehranske krize.