APDEJT.si

Nizozemska vlada napoveduje nove ukrepe proti Izraelu po nujnem posvetovanju, ki je potekalo v ponedeljek zvečer, kot poročajo haaški viri za De Telegraaf. Tudi BD.nl poroča o povečanem pritisku na Izrael po posvetu v Catshuisu, kjer so sodelovali premier Schoof in podpredsedniki vlade. Podrobnosti o sankcijah bodo znane kasneje v ponedeljek, dokončno odločitev pa bo kabinet sprejel v torek.

Nizozemska vlada nima dovolj sredstev za izgradnjo prometne infrastrukture, kot so javni prevoz, kolesarske poti in avtoceste, ki so nujne za prihodnje nove soseske. Novi kabinet bo moral poiskati dodatne milijarde evrov, da bi omogočil razvoj teh območij, saj trenutno ni na voljo 'nobenega prostora' za takšne naložbe, opozarjajo ministri za infrastrukturo.

Plovilo ruske obmejne straže je v soboto, 26. julija, brez dovoljenja plulo v estonskih vodah približno 35 minut. Estonska vojska je sporočila, da je nepooblaščeno rusko plovilo za do pol kilometra vstopilo v estonske teritorialne vode. Incident, ki ga je zunanji minister označil za »resnega in nesprejemljivega«, je privedel do klica ruskega diplomata na estonsko zunanje ministrstvo.

Nemška vlada, skupaj z Jordanijo, je vzpostavila zračni most za dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Bundewehr bo nemudoma začel z dostavo medicinskih in življenjskih potrebščin. Poleg tega so Francija in Velika Britanija prav tako obljubile podporo. Kancler Friedrich Merz je pozval Hamas k takojšnjemu premirju in napovedal pripravo konference za obnovo Gaze, medtem ko so bila v Gazo dostavljena tudi 180 tovornjakov s pomočjo. Merz je s to potezo povečal pritisk na Izrael, da izboljša razmere v Gazi, kar so pozvale tudi druge zaveznice Izraela. Nemčija, ki je do zdaj večinoma stavila na besede, je zdaj pripravljena slediti dejanjem. Pri dostavi pomoči se bodo uporabljala tudi letala A400M nemške vojske.

Donald Trump je izjavil, da namerava skrajšati rok, ki je bil dan Putinu za umik iz Ukrajine, ter da bo proti Rusiji uvedel sankcije, če se rok ne bo spoštoval. Medtem ruska sodišča vse bolj strogo preganjajo oporečnike, kar je posledica vojne v Ukrajini in novih zakonov, ki omogočajo še več represije. Obstaja tudi možnost srečanja med Putinom in Trumpom na Kitajskem v začetku septembra.

Španija namerava ta teden v Gazo dostaviti 12 ton hrane po zraku. Premier Pedro Sánchez je izjavil, da želijo s tem pomagati pri odpravljanju lakote med palestinskim prebivalstvom, ki jo je označil za sramoto človeštva.

Najnovejši članki razkrivajo globoko razočaranje v Nemčiji nad trgovinskim dogovorom z ZDA, kjer ga nekateri označujejo za "bankrotno izjavo". Kljub temu, da naj bi se carine zmanjšale, nemška podjetja in avtomobilska industrija izražajo zaskrbljenost glede prihodnjih 15-odstotnih carin na avtomobile, kar pomeni višjo obremenitev v primerjavi s preteklimi obdobji, kljub manjši obljubi o odpravi carin na nekatere sektorje. Obstaja tudi dvom o dejanski učinkovitosti dogovora, saj naj bi EU popustila ameriškim pritiskom, pri čemer Evropska komisija nima neposrednega vpliva na obljube o naložbah v ZDA, kar dodatno zmanjšuje verodostojnost sporazuma.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Donald Trump je izrazil globoko razočaranje nad ruskim predsednikom Putinom in napovedal skrajšanje roka za premirje v Ukrajini s 50 dni na manj. Ruski napadi na Ukrajino so privedli do intervencije poljskih in zavezniških sil v noči na ponedeljek.

Kitajska vlada uvaja subvencije za varstvo otrok v celotni državi, s čimer želi povečati rodnost. Starši bodo letno prejemali približno 430 evrov na otroka, mlajšega od treh let. Ta ukrep naj bi pomagal preprečiti demografsko krizo in izboljšati kakovost življenja državljanov, saj se je prebivalstvo lani zmanjšalo za skoraj milijon in pol ljudi.

Strokovnjaki so izrazili močno zaskrbljenost glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, saj menijo, da spodkopava verodostojnost trgovinske politike EU. Kljub temu, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum označila za stabilizacijskega, so se pojavile kritike, da EU ni uspela doseči tako ugodnega dogovora kot Združeno kraljestvo. Občutek navdušenja na borzi Damrak je bil kratkotrajen, saj so prevladale skrbi glede tarif. Poleg tega je bila izražena bojazen, da bo sporazum povzročil dvig cen nafte, kar bo prizadelo evropske potrošnike.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v videu pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k takojšnjemu končanju spopadov v Gazi. Trump se je v Združenem kraljestvu srečal s Keirjem Starmerjem in po srečanju pozval k novim "živilskim centrom" za lačno prebivalstvo Gaze. Poleg tega je Trump postavil nov ultimat Putinu glede svetovne politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil, da je skrajšal rok ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za dosego premirja v Ukrajini na 10 do 12 dni, sicer Rusiji grozijo finančni udarci in stroge sankcije. Trump je poudaril, da je razočaran nad pomanjkanjem napredka in da po ulicah ležijo trupla. Mediji poročajo, da Rusija to potezo razume kot korak bližje k vojni. V preteklosti je bil rok 50 dni, zdaj pa je predsednikova potrpežljivost s Kremljem glede končanja konflikta, največjega v Evropi po letu 1945, očitno pošla.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Kljub temu, da je carinski dogovor med EU in ZDA začasno umiril trgovinski konflikt, se pojavljajo številne kritike. Strokovnjaki in komentatorji ocenjujejo dogovor kot znak šibkosti Evropske unije, saj je ta 'popustila' zahtevam ZDA, kar naj bi prineslo dolgoročno visoke stroške za evropsko gospodarstvo. Posebno razočaranje je izrazila avtomobilska industrija, saj bo po novem na evropske avtomobile v ZDA veljala 15-odstotna uvozna carina, medtem ko naj bi bili ameriški avtomobili v EU uvoženi brez carin. Ta dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila kot uspeh, naj bi bil edina možnost za EU zaradi njene varnostne in gospodarske odvisnosti ter notranje deljivosti. Nizozemska in Evropa se pripravljata na posledice 15-odstotne uvozne dajatve na evropske izdelke, ki jih bodo plačevali ameriški uvozniki. Kritiki opozarjajo na masivno neravnovesje med carinami in svarijo, da je Evropska unija velika poraženka tega dogovora.

Nizozemska stranka VVD je predstavila predloge, ki bi lahko pomembno vplivale na svobodo izobraževanja in varnostne ukrepe. V predlogu volilnega programa stranka zagovarja obvezno sprejemanje v posebnih šolah in odpravo izjav o identiteti. Hkrati VVD podpira ponovno uvedbo volilnih strojev, če bodo le-ti varni, ter predlaga uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov med demonstracijami.

Število smrtnih žrtev zaradi lakote in podhranjenosti v Gazi se je v ponedeljek povzpelo na 147, je sporočilo lokalno ministrstvo za zdravje. V zadnjih 24 urah so zabeležili štirinajst novih smrtnih primerov. Druge navedene spletne strani poročajo o enakem številu žrtev in dodajajo, da spremljajo razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu v obliki 'live bloga'.

Sirija se pripravlja na nove parlamentarne volitve, prve po padcu predsednika Bašarja al Asada, ki naj bi potekale septembra. Kljub temu članka poudarjata, da demokratičnega preobrata ni pričakovati, saj naj bi oblast še naprej obvladovali ekstremisti. Nemški medij dodaja, da bo prehodni predsednik al-Schaara imel besedo pri sestavi parlamenta, kar dodatno meče senco na legitimnost in svobodo volilnega procesa.

Sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, Kim Yo-jong, je ostro zavrnila pobude za dialog novega južnokorejskega predsednika. Kritizirala je tudi njegovo partnerstvo z ZDA. Kljub temu, da je Severna Koreja okrepila sodelovanje z Rusijo, vključno z vzpostavitvijo neposredne letalske povezave med Moskvo in Pjongjangom, je Kim Yo-jong izjavila, da Severna Koreja nima "absolutno nobenega interesa za dialog" ali "ničesar za pogovor" z Južno Korejo. Severna Koreja je prav tako predstavila novo televizijsko oddajo z namenom privabiti mlade gledalce, ki naj bi se osredotočala tudi na slabosti režima.

Severna Koreja se s pomočjo Rusije trudi spodbuditi turizem, čeprav je država večinoma izolirana. Vrhunec prizadevanj je predstavljal sprejem prvega neposrednega turističnega leta iz Moskve v Pjongjang, kar je pomenilo pomemben korak k odprtju države za tuje obiskovalce.