APDEJT.si

Evropske borze so se v ponedeljek zvišale po dosegu trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Dogovor predvideva splošno uvozno dajatev v višini 15 % na večino blaga iz EU, s čimer se izogneta obsežni trgovinski vojni. Čeprav predstavlja izboljšanje glede na trenutne razmere, dogovor ne izpolnjuje upov po večjih olajšavah, vključno z dajatvami za električna vozila.

Provinca Severna Holandija vidi možnosti za izdajo naravovarstvenih dovoljenj kmetom na otoku Texel, ki delujejo po tako imenovanem PAS-sistemu. Že več kot leto dni poteka pilotni projekt, s katerim želijo najti rešitev za enajst kmetij, ki na otoku trenutno delujejo 'nezakonito'. S prilagajanjem rešitev specifičnim območjem provincialne oblasti verjamejo, da bo mogoče zagotoviti ustrezna dovoljenja.

Južna Koreja je med pogajanji o trgovinskem sporazumu Združenim državam Amerike predlagala obsežen projekt ladjedelništva v vrednosti več milijard dolarjev. Projekt, poimenovan MASGA (Make American Shipbuilding Great Again), naj bi vključeval znatne investicije v ameriško ladjedelništvo, kot poročajo mediji, sklicujoč se na anonimne vire.

Ameriška gospodarska delegacija se bo prihodnji teden mudila na Kitajskem, kjer naj bi se pogajala o poslovnih odnosih med državama. V delegaciji bodo člani Sveta za poslovanje med ZDA in Kitajsko (USCBC), ki bo imel pogovore s kitajskimi predstavniki. Hkrati se bodo v Stockholmu sestali ameriški finančni minister Scott Bessent in visoki kitajski predstavniki, da bi nadaljevali pogajanja o carinskem konfliktu. Glavna tema pogajanj naj bi bila podaljšanje trenutne prekinitve dajatev, ki velja do 12. avgusta.

Sirija je napovedala izredne parlamentarne volitve, ki bodo potekale med 15. in 20. septembrom. Gre za prve volitve po padcu režima Bašarja al Asada in prvi korak k transformaciji države pod novo vlado. Predsednik prehodne vlade bo imenoval tretjino poslancev, medtem ko naj bi tuji opazovalci nadzirali volilne odbore.

Jemenitski Huti so napovedali, da bodo ciljali na vsa plovila podjetij, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči, ne glede na njihovo državljanstvo. Ta poteza predstavlja četrto fazo njihovih vojaških operacij proti Izraelu in bo trajala, dokler se ne ustavi "agresija" proti Gazi in ne bo odpravljena "blokada Gaze".

Sirija naj bi septembra letos izvedla prve parlamentarne volitve od prihoda nove vlade. Po poročanju sirske tiskovne agencije SANA naj bi volitve v Ljudsko skupščino potekale med 15. in 20. septembrom.

Skupina sirskih Nizozemcev je v Zwolleju organizirala protest, na katerem so izrazili nasprotovanje zunanji politiki in vmešavanju v njihovo domovino. Demonstranti so obsodili tuje sile, vključno z Izraelom in zahodnimi državami, ter se odvrnili od nekdanjega diktatorja Asada in kurdskih sil SDF. Njihovo glavno sporočilo je bilo poziv k enotnosti Sirije in vrnitvi njihove države. Kljub začetnim ciljem glede opozarjanja na trpljenje sirskega ljudstva, vključno z ugrabitvami otrok in smrtmi civilistov, so protesti prešli v močno protizraelsko retoriko.

Situacija v Gazi, ki jo opisujejo kot "pekel na Zemlji", ostaja kritična, kljub temu da je Izrael prvič po več mesecih dovolil vstop nekaterim konvojem s pomočjo. Združeni narodi poročajo, da je tretjina prebivalcev Gaze dlje časa brez hrane, kar je posledica zadrževanja dobav s strani Izraela. Več kot sto humanitarnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, je opozorilo na alarmantno stanje. Rdeči križ sicer priznava premik, vendar poudarja, da je za izboljšanje razmer potrebno bistveno več naporov in dolgoročne rešitve.

Kitajska in ZDA so se dogovorile, da za nadaljnje tri mesece prekinijo zviševanje carinskih stopenj. Ta odločitev predstavlja premirje v trajajoči trgovinski vojni med državama. Več podrobnosti naj bi bilo znanih ob srečanju obeh strani v Stockholmu, kjer naj bi bila podlaga za podaljšanje sklep iz maja o zadržanju zviševanja uvoznih dajatev.

Rusija je ponovno vzpostavila neposredne potniške lete v Severno Korejo po skoraj 30 letih, s čimer naj bi se zbližala tudi državljana obeh držav. Prvi polet je bil iz Moskve, državi pa sta si doslej izkazovali podporo predvsem s simpatijami in vojaško pomočjo.

Nemška ministrica za gospodarstvo Katharina Reiche (CDU) je ob soočanju z demografskimi spremembami pozvala Nemce k daljšemu in bolj intenzivnemu delu. Medtem ko je njena pobuda naletela na kritike s strani socialnega krila njene lastne stranke in sindikatov, jo je predsednik delodajalcev označil za "jasno in iskreno". Levica je prav tako ostro kritizirala ministrico zaradi njenega predloga o daljši delovni dobi.

Visoka delegacija ameriškega gospodarstva bo prihodnji teden obiskala Kitajsko, da bi se pogajala o poslovnih odnosih med državama. Delegacija, ki jo vodi U.S.-China Business Council (USCBC), bo imela pogovore s kitajskimi predstavniki, kot poroča časnik South China Morning Post.

Na amsterdamskem Trgu muzejev se je v nedeljo popoldne zbralo med 200 in 400 ljudi, da bi se spomnili Michela Reijinge, ki je prejšnji teden umrl v starosti 56 let. Reijinga je postal znan po svojih protestih proti ukrepom v času koronavirusne pandemije.

Jordanija in Združeni arabski emirati so v nedeljo izvedli prvi zračni dobavi pomoči v Gazo v zadnjih mesecih. Dve letali iz Jordanije in eno iz ZAE so nad Gazo odvrgli 25 ton nujne pomoči, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju humanitarne podpore v palestinski enklavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil podporo premirju med Tajsko in Kambodžo ter v pogajanja vključil tudi možnost uvedbe carin. Kljub nadaljevanju spopadov naj bi se prihodnji dan začela mirovna pogajanja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med obiskom Škotske pogovarjal o trgovinskih odnosih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Voditeljici sta obravnavali največje trgovinsko partnerstvo na svetu, pri čemer se je Trump pošalil na račun svojega trdega pristopa do trgovine, kar je nasmejalo prisotne.

Nemški kancler Merz je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem poudaril katastrofalne humanitarne razmere v Gazi in pozval k izboljšanju dostave pomoči. Predstavniki Unicefa so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi naraščajoče lakote v Gazi, saj skoraj vsi prebivalci nujno potrebujejo pomoč. Kljub temu so v Gazo po večmesečni blokadi prispele večje količine humanitarne pomoči, ki pa naj bi bile le začetek in ne zadostujejo za obvladovanje krize.

Po mednarodnem pritisku na izraelsko vlado se je povečal pretok humanitarne pomoči v Gazo. Mediji poročajo, da so v območje Gaze ponovno vstopili tovornjaki s pomočjo iz Egipta. Ključnega pomena je, da organizacije Združenih narodov prevzamejo vodstvo in usklajujejo distribucijo nujne pomoči za prebivalce Gaze.

Večja količina humanitarne pomoči je dosegla Gazo, potem ko je Izrael po več mesecih dovolil vstop približno 100 tovornjakom s pomočjo. Kljub temu pa poročila iz Gaze še vedno opisujejo nečloveške razmere, kjer otroci trpijo zaradi lakote. Humanitarne organizacije so kritične do izraelske politike omejevanja pomoči in opozarjajo, da so dnevne zaloge nujno potrebne. Izraelska vojska je sicer napovedala "taktične premire" za lažjo distribucijo pomoči, vendar pa so zračne dobave hrane, ki jih je izvedel Izrael, označene kot predstava, nevarna in ne dosegajo pravih ljudi, kar je kritiziral tudi UNICEF.