APDEJT.si

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Združene narode obvestile, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če ta do konca avgusta ne bo dosegel dogovora glede svojega jedrskega programa. Zagrozile so z vrnitvijo k ukrepom, ki so veljali pred desetletjem.

Slovaški premier Robert Fico je s hrvaškega dopusta znova sprožil burne odzive s svojimi izjavami o vojni v Ukrajini. Medtem so ukrajinski droni napadli več ruskih regij, vključno z mesti, ki so oddaljena več tisoč kilometrov od bojišča, pri čemer so eksplozije v mestu Gr izzvale največ pozornosti.

Strokovnjaki za Bližnji vzhod napovedujejo skorajšnjo ponovitev vojne med Izraelom in Iranom. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je Irance pozval, naj protestirajo proti režimu in obljubil pomoč pri reševanju iranske krize z vodo po strmoglavljenju oblasti. Nekateri viri celo napovedujejo začetek vojne pred decembrom, morda že konec avgusta.

Izrael je razširil obseg operacije prevzema Gaze. Nemčija je uvedla embargo na dobavo orožja Izraelu, kar nekateri vidijo kot moralno dejanje. Zahodni zid v Jeruzalemu je bil oskrunjen s protivojnimi sporočili. Razglasitev Palestine za državo naj bi bila nevarna in spodbudila terorizem. Največji donator Izraela iz ZDA je postal lastnik televizijske mreže CBS.

ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa so zaostrile ukrepe proti Venezueli in Rusiji. Poročila kažejo na deportacije ruskih državljanov, ki so iskali zatočišče v ZDA, nazaj v Rusijo preko Egipta. Hkrati pa ZDA razmišljajo o vojaškem posredovanju v Venezueli pod pretvezo boja proti narkokartelom, pri čemer je bila omenjena celo možnost bombnih napadov in namestitev lovcev F-35 v Portoriku. Trump je obtožen širjenja lažnih novic o domnevnem napadu ameriške mornarice na venezuelsko ladjo, polno droge.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, ki je razkril slabosti obrambe Nata, so ZDA in druge zahodne zaveznice izrazile zaskrbljenost. Norveška bo na Poljsko poslala bojna letala, razmišljajo pa tudi o dodatni pomoči. Incident je izpostavil potrebo po izboljšanju Natovih zmogljivosti za boj proti dronom.

V Nemčiji je odločitev vlade o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael prejela 83-odstotno podporo javnosti. Večina Nemcev poziva vlado k večjemu pritisku na izraelskega premierja Netanjahuja, 60 % pa jih podpira priznanje palestinske države. Opozicija, na drugi strani, kritizira kanclerja zaradi te odločitve, medtem ko desničarska AfD jo pozdravlja. Friedrich Merz je pri državnem razumu potegnil ročno zavoro in napovedal delno ustavitev orožja, ki v Gazi razkosava ljudi.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je ustavilo izdajanje vizumov za otroke iz Gaze, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Huti borci, ki izvajajo napade v podporo Gazi, so obtožili Izrael genocida in ponovno ciljali na največje izraelsko letališče.

Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da je iranska vlada odgovorna za najmanj dva antisemitska napada v Melbournu in Sydneyju, usmerjena proti sinagogi in podjetju, ki dobavlja košer hrano. Avstralska obveščevalna služba ASIO je potrdila, da so iranske oblasti verjetno vpletene v več napadov. Zaradi tega je Avstralija izgnala iranskega ambasadorja Ahmada Sadeghija in prekinila diplomatske odnose z Iranom, kar je prvi takšen ukrep po drugi svetovni vojni. Iranska revolucionarna garda je bila uvrščena na seznam terorističnih organizacij.

Robert Wilkie je izjavil, da bo Trump v prihodnjih tednih še bolj agresiven v boju proti trgovini z drogami. Guverner Georgie Brian Kemp je napovedal, da bo v Washington, D.C., poslal več kot 300 pripadnikov Nacionalne garde za podporo Trumpovi uporabi zveznih sil. Dolgoletna preiskava je razkrila, da je Kitajska morda ukradla podatke skoraj vsakega Američana, vključno s Trumpom. Stephen K. Bannon je dejal, da je Kitajska eksistencialna grožnja in pozval k takojšnji ločitvi od nje.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je izjavil, da je po tem, ko je libanonska vlada začela z razoroževanjem Hezbolaha, na vrsti Izrael, da spoštuje sporazum o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen novembra lani. Medtem pa vodja Hezbolaha, Naim Qassem, opozarja libanonsko vlado pred nadaljevanjem načrtov za razorožitev. Strokovnjaki v Libanonu se bojijo novih izraelskih napadov, če načrt ne bo uspel.

Rusija krepi svoj vpliv v Siriji s podporo Turčije, s čimer ponovno prevzema pomembno vlogo na Bližnjem vzhodu. Hkrati potekajo pogovori med Sirijo in Izraelom o varnostnem sporazumu, ki bi lahko vključeval umik Izraela iz varovalnega območja. To se dogaja po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al-Assada v islamistični ofenzivi, nakar je Izrael poslal vojake na območje pod nadzorom ZN.

Britanska policija je med protestom v središču Londona aretirala 890 ljudi, ki so nasprotovali prepovedi skupine Palestine Action. Pri tem so 17 protestnikov aretirali zaradi suma napada na policiste. Protest je po navedbah policije postal nasilen, nekateri protestniki pa so nosili maske.

Norveška varnostna služba PST je sporočila, da so proruski hekerji aprila vdrli v sistem zapornic na jezu Risevatnet v Bremangerju.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je izrazil odločenost za razorožitev šiitske milice Hezbollaha. Po poročilih treh različnih medijev (švedskega, danskega in norveškega) je Aoun poudaril, da je Libanon odločen izvesti ta korak.

Letališče Stavanger na Norveškem je bilo v ponedeljek zvečer evakuirano po odkritju sumljivega predmeta. Na kraj dogodka je bila poslana bombna skupina iz Osla. Aftenbladet je prvi poročal o dogodku, ki ga je potrdil tudi vodja izmene gasilske in reševalne službe Sør-Rogaland, John Helle.