Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Poljsko operativno poveljstvo oboroženih sil je sporočilo, da je bilo operiranje poljskega in zavezniškega letalstva, povezano s kršitvami poljskega zračnega prostora, končano. Poveljstvo je tudi sporočilo, da se je varnostna situacija v poljskem zračnem prostoru stabilizirala in da se je "grožnja vrnila v normalno stanje". Ministrstvo za izobraževanje ni izdalo nobene informacije o zaprtju šol.

Vplivnež in podpornik Trumpa, Charlie Kirk, je bil ustreljen na univerzitetnem kampusu in je umrl v bolnišnici. Donald Trump je za Kirkovo smrt obtožil radikalno levico. Javier Milei, predsednik Argentine, je izdal izjavo v čast pokojnemu Kirku. Nekateri levičarji so za Kirkovo smrt obtožili Kirka in Trumpa.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Letalo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je med poskusom pristanka v Bolgariji imelo težave z GPS signalom, zaradi česar je moralo pristati brez elektronske navigacije. Bolgarske oblasti sumijo na vpletenost Rusije v motenje signala, kar pa Kremelj zanika. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za rusko operacijo motenja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obiskala Litvo, da bi izrazila podporo državi kot mejni članici EU, ki meji na Rusijo in Belorusijo. Napovedala je, da bo Evropska unija okrepila varnost, načrt pa bo predstavljen oktobra. Komisija želi vlagati v države EU, ki si delijo mejo z Rusijo in Belorusijo. Von der Leynova je poudarila, da Evropa stoji ob strani Litvi v soočanju z Rusijo in Belorusijo.

Kim Jong Un je obljubil popolno podporo ruski vojski v vojni proti Ukrajini, kar je označil za "bratovsko dolžnost". Vladimir Putin se je s Kim Jong Unom srečal med vojaško parado na Kitajskem, srečanje pa je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta dosegla nov dogovor o sodelovanju, ki ureja nadaljnje sodelovanje po prekinitvi zaradi junijskih napadov, za katere Iran krivi Izrael in ZDA. Rafael Grossi, vodja IAEA, je dogovor označil za pomemben korak v pravo smer. Egipt je posredoval v sporu med Iranom in IAEA, kar je privedlo do prvih napredkov v Kairu.

Ukrajina krepi svojo obrambo z vključitvijo nemškega proizvajalca dronov Quantum Systems v svoj obrambni ekosistem. Hkrati se Ukrajina sooča s poslabšanjem razmer na bojišču, kar poudarja resnost situacije. Razmere so bile analizirane v pogovoru s podpolkovnikom Dannyjem Davisom o ruskih dronih in položaju Ukrajine.

Letalo, ki je prevažalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je bilo v nedeljo popoldne zaradi domnevnih ruskih motenj signala GPS prisiljeno pristati na letališču v Plovdivu v Bolgariji. Pilot je, ker ni imel dostopa do navigacijskega sistema GPS, uporabil papirnate zemljevide za varen pristanek. Finančni časopis Financial Times je poročal o sumu ruske interference.

Letalo, ki je prevažalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je med pristajanjem v Bolgariji izgubilo signal GPS, zaradi česar je pilot pristal s pomočjo papirnatih zemljevidov. Bolgarske oblasti preiskujejo možnost ruske sabotaže, ki naj bi onemogočila navigacijske sisteme letala. Incident se je zgodil med obiskom von der Leynove v državah, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo.

Države članice Evropske unije so leta 2024 dosegle rekordne izdatke za obrambo, ki so znašali 343 milijard evrov. Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval, saj naj bi leta 2025 izdatki presegli 381 milijard evrov. Povečanje je posledica prizadevanj za odvračanje Rusije in krepitev obrambnih zmogljivosti EU.

Kitajska je na največji vojaški paradi doslej v Pekingu razkazovala novo orožje, vključno z medcelinskimi balističnimi raketami (ICBM), lasersko obrambo zraka, hipersoničnim orožjem in morskimi droni. Paradni prikaz naj bi služil kot sporočilo odvračanja. Hkrati Rusija in Kitajska razvijata jedrsko orožje za potencialno vojskovanje, pri čemer ima Rusija obsežen arzenal nestrateškega jedrskega orožja.

Norveška policija Kripos opozarja na nevarnost ekstremističnih in nasilnih spletnih okolij, ki aktivno novačijo otroke in mlade. Opozarjajo, da so norveški mladi izkoriščani in postajajo storilci kaznivih dejanj. Policija poziva starše in učitelje, naj bodo pozorni na te pojave.

ZDA so izvedle smrtonosni napad na plovilo iz Venezuele, za katero trdijo, da je prevažalo droge, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad označil za "umor". Ob tem je zvezno pritožbeno sodišče blokiralo poskus Donalda Trumpa, da bi na podlagi zakona o tujih sovražnikih deportiral venezuelske ilegalne imigrante, za katere se domneva, da so povezani s tolpo Tren de Aragua.

Venezuela je zaradi naraščajočih napetosti z ZDA mobilizirala ladje in milijone državljanov ter razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti. Trump je opozoril Venezuelo, da bo sestrelil njena lovska letala, če bodo ogrožala ameriške vojaške sile. Venezuelski zunanji minister je pozval Latinsko Ameriko k enotnosti proti ameriški vojaški prisotnosti.

ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa so zaostrile ukrepe proti Venezueli in Rusiji. Poročila kažejo na deportacije ruskih državljanov, ki so iskali zatočišče v ZDA, nazaj v Rusijo preko Egipta. Hkrati pa ZDA razmišljajo o vojaškem posredovanju v Venezueli pod pretvezo boja proti narkokartelom, pri čemer je bila omenjena celo možnost bombnih napadov in namestitev lovcev F-35 v Portoriku. Trump je obtožen širjenja lažnih novic o domnevnem napadu ameriške mornarice na venezuelsko ladjo, polno droge.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, ki je razkril slabosti obrambe Nata, so ZDA in druge zahodne zaveznice izrazile zaskrbljenost. Norveška bo na Poljsko poslala bojna letala, razmišljajo pa tudi o dodatni pomoči. Incident je izpostavil potrebo po izboljšanju Natovih zmogljivosti za boj proti dronom.

Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da je iranska vlada odgovorna za najmanj dva antisemitska napada v Melbournu in Sydneyju, usmerjena proti sinagogi in podjetju, ki dobavlja košer hrano. Avstralska obveščevalna služba ASIO je potrdila, da so iranske oblasti verjetno vpletene v več napadov. Zaradi tega je Avstralija izgnala iranskega ambasadorja Ahmada Sadeghija in prekinila diplomatske odnose z Iranom, kar je prvi takšen ukrep po drugi svetovni vojni. Iranska revolucionarna garda je bila uvrščena na seznam terorističnih organizacij.