APDEJT.si

Brazilija je izstopila iz zavezništva za holokavst, saj podpira tožbo proti Izraelu zaradi genocida, kar je sprožilo opozorila judovskih skupin, da bi ta poteza lahko spodbudila antisemitizem. Medtem Evropska unija razmišlja o suspenzu sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon. Na tisoče ljudi se je zbralo v Tel Avivu, da bi protestiralo proti Netanjahuju in zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze ter konec vojne. Francija in Združeno kraljestvo sta poudarili, da ni alternative rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, pri čemer Združeno kraljestvo razmišlja o priznanju palestinske države. Vodja mednarodnega odbora za prekinitev obleganja Gaze, Zaher Birawi, je obtožil arabske in islamske države za tišino glede izraelske zasege ladje Handala.

Palestinski aktivist in učitelj Odeh Hadalin, ki je sodeloval pri Oscar-nagrajenem filmu 'No Other Land', je bil ustreljen in ubit s strani izraelskega naseljenca v Masafer Yatti na Zahodnem bregu. Izraelske oblasti so prav tako aretirale palestinskega režiserja Hamdana Ballala, ki je delal na istem filmu. Izraelski viri trdijo, da je streljanje posledica samoobrambe sredi nemirov in da je bil ustreljeni moški producent 'anti-izraelskega' filma.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sklical sejo varnostnega kabineta zaradi naraščajočih notranjih sporov in groženj z odstopom ključnih ministrov. Hkrati je nizozemska začasna vlada po izrednem sestanku napovedala nove ukrepe proti Izraelu, Evropska komisija pa je predlagala ukinitev dostopa Izraela do sredstev EU za tehnološka start-up podjetja zaradi humanitarne situacije v Gazi. Jemenski Hutiji so objavili videoposnetek preživelih talcev z napadene tovorne ladje, ki so bili hospitalizirani in so pod prisilo podajali protiizraelska sporočila. Izraelski uradniki sumijo, da Katar vodi Hamasovo propagandno kampanjo o lakoti v Gazi, medtem ko je predsednik Gazanske humanitarne fundacije obtožil ZN političnih iger in branil IDF. Tri izraelske univerze niso podpisale odprtega pisma o Gazi, izraelski generalni konzul v New Yorku pa je zanikal trditve o lakoti, češ da Hamas krade pomoč in širi laži.

Izraelski skrajni naseljenci so napadli palestinsko vas Taybeh na zasedenem Zahodnem bregu, zažgali dve vozili in po zidovih razcapali rasistično sporočila v hebrejščini. Nemški veleposlanik v Izraelu Steffen Seibert je napad obsodil in ga pripisal »skrajnim naseljencom«, ki jih je označil za zločince, ki so v nasprotju z vsemi verami, ne glede na to, ali napadajo krščansko vas ali muslimanske palestinske skupnosti. Palestinska avtonomija je Izrael obtožila napada na omenjeno krščansko vas.

Višji uradnik Hamasa je izjavil, da je Hamas ponudil pogoje za izpustitev izraelskih talcev v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov, vključno s tistimi, ki naj bi bili vpleteni v napad 7. oktobra. Bivši francoski veleposlanik pa je ocenil, da Hamas morda še vedno želi dogovor, vendar bo pogajalska ekipa morala nekaj dni počakati in preveriti resnost Hamasa.

Nova preiskava platforme Ekad je razkrila notranjo strukturo milice "Popularne sile", ki jo vodi Yasser Abu Shabab v Gazi, in obtožbe o sodelovanju z izraelsko vojsko ter plenjenju humanitarne pomoči. Medtem je britanski premier Keir Starmer zavrnil zahteve poslancev po takojšnjem priznanju Palestine, kljub poglabljajoči se humanitarni krizi v Gazi. Velika Britanija sicer napreduje s načrti za zračne dostave pomoči v Gazo in evakuacijo otrok, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, čeprav vodja UNRWA opozarja na nevarnost in motenje takšnih akcij.

Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi so propadla zaradi dveh ključnih vprašanj, ki ovirata dogovor med Hamasom in Izraelom. Kot poroča CNN, se državi ne moreta uskladiti glede pogojev izmenjave zapornikov ter časovnega okvira in načina umika izraelskih sil iz palestinske enklave. Hamas je posrednikom predložil dva podrobna predloga, ki naj bi razrešila ti sporni točki, vendar do dogovora še ni prišlo.

Izraelske okupacijske sile so detonirale stanovanjske objekte na območju severnega Khan Younisa v Gazi. Medtem pa pozivi znotraj izraelske Knessete k priključitvi Zahodnega brega in doline reke Jordan predstavljajo kršitev mednarodnega prava in spodkopavajo možnosti za mir. Firas Al-Tairawi iz Chicaga je ta dejanja označil za kolonialni zločin, ki zahteva nacionalno enotnost in celovit odpor.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je francosko odločitev o priznanju Palestine označil za brezznačajno in poudaril, da izjava francoskega predsednika Macrona nima teže, čeprav ga je opisal kot dobrega prijatelja. Trumpova izjava je sledila odzivom na Macronove izjave o priznanju Palestine, ki so sprožile različna mnenja.

Po štirih desetletjih pridržanja v Franciji je bil libanonski pro-palestinski aktivist Georges Abdallah izpuščen in je prispel v Bejrut. Abdallah, nekdanji pripadnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP), je bil leta 1987 obsojen na dosmrtni zapor. Medtem je Oman pozdravil "zgodovinsko" napoved francoskega predsednika o priznanju Države Palestina s strani Francije.

Notranja analiza ameriške agencije USAID ni našla dokazov o sistematični kraju humanitarne pomoči s strani Hamasa v Gazi, kar je v nasprotju z izraelskimi in ameriškimi trditvami. Reuters poroča, da je analiza ugotovila, da je bilo vsaj 44 od 156 incidentov s prijavljenimi ukradenimi ali izgubljenimi zalogami pomoči neposredno ali posredno povezanih z izraelskimi vojaškimi akcijami.

Pogajanja o premirju v Gazi so se znašla v zastoju, potem ko je ameriški odposlanec Steve Witkoff prekinil sodelovanje v pogajanjih v Katarju. Witkoff je kot razlog navedel Hamasov odziv na predlog, ki je po njegovih besedah pokazal pomanjkanje želje po sporazumu in "neusklajenost ter pomanjkanje dobre volje". ZDA zdaj raziskujejo alternativne možnosti za izpustitev talcev.

V Gazi ljudje poročajo o hudi lakoti in boju za preživetje, pri čemer Taqwa al-Wawi omenja izčrpanost zaradi lakote pod izraelsko okupacijo. Medtem so jordanske oblasti aretirale aktivista Aymana Aballija zaradi objave videoposnetkov, v katerih je pozival k ukrepanju proti izraelski blokadi Gaze in stradanju prebivalstva. Aballi je pozive k pomoči objavil v luči poročil o lakoti prebivalcev Gaze.

Varnostni viri so potrdili, da je polovica humanitarne pomoči, ki dnevno prispe v Gazo, predmet plenjenja tako s strani Hamasa kot civilistov. Kljub temu vsak dan po pregledu v Gazo vstopi 150 tovornjakov s humanitarno opremo. Medtem je Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) opozoril na poglabljanje humanitarne krize v Gazi, kjer stradanje, uničeno zdravstveno oskrbo in huda psihološka travma močno ogrožajo rodnost ter preživetje generacije. Poročila med januarjem in junijem kažejo na alarmantne izide nosečnosti.

Izraelski kneset je potrdil simbolični predlog o aneksiji zasedenega Zahodnega brega. S 71 glasovi za in 13 proti je bil predlog sprejet, kar kaže na široko podporo v izraelskem parlamentu. Glasovanje sicer ni pravno zavezujoče, vendar odpira vprašanja o prihodnosti palestinske države.

Iran je privolil v obisk tehnične ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v prihodnjih tednih. Ta obisk sledi napadom ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem je namestnik iranskega zunanjega ministra zagrozil z izstopom Irana iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) pred srečanjem z EU, ki je svarila pred ponovno uvedbo sankcij. Iranski predsednik je izrazil pripravljenost države na vojno z Izraelom in dvom o premirju. Iran je tudi poročal o napetih srečanjih svoje vojske z ameriško vojaško ladjevjem v Omanskem zalivu, pri čemer je Iran domnevno ukazal ameriški rušilki spremeniti smer.

V Gazi so zaradi podhranjenosti umrle štiri osebe, med njimi dva otroka, saj Izrael še naprej blokira dostavo humanitarne pomoči. Agencija Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je sporočila, da so njeni uslužbenci, zdravniki in humanitarni delavci v Gazi zaradi lakote omedlevali med delom, kar kaže na resnost humanitarne krize v enklavi. Kritike Izraela so se nadaljevale, saj sta Združeno kraljestvo in Francija obsodili izraelsko politiko glede dostave pomoči in pozvali k takojšnji prekinitvi vojne, Savdska Arabija pa je podprla izjavo 26 držav, ki zahtevajo odpravo vseh omejitev pomoči.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je izdala nujno opozorilo, potem ko so izraelske sile v ponedeljek trikrat napadle ključne objekte SZO v Gazi. Med napadenimi objekti sta bili tudi stavba, ki je služila kot zatočišče za osebje in družine, ter glavno skladišče organizacije. Izraelski zračni napadi so povzročili požar in obsežno škodo na rezidenci osebja SZO v Deir al-Balahu.

Svetovni program za hrano (WFP) je sporočil, da je izraelska vojska streljala na lačne Palestince, ki so se poskušali približati konvoju pomoči na severu Gaze. Medtem sta Združeno kraljestvo in 25 drugih držav v skupni izjavi pozvali Izrael k ustavitvi vojne v Gazi in k takojšnji odpravi omejitev pretoka pomoči. Opozorili so tudi, da je izraelski model zagotavljanja pomoči nevaren in spodbuja nestabilnost ter izrazili nasprotovanje kakršnim koli demografskim ali geografskim spremembam na palestinskih ozemljih. Posebej so poudarili, da bi izvedba načrta naselitve E1 razdelila palestinsko državo.

Guvernat Jeruzalema je opozoril na resnost ponovnega zagona nevarnega izraelskega naseljevalnega načrta na območju E1 vzhodno od Jeruzalema. Ocenjujejo, da ta načrt, ki bi izoliral mesto, predstavlja kršitev mednarodnega prava in ovira kakršno koli pravično in trajno politično rešitev, saj poskuša na terenu vsiliti judovske dejstva.