APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je objavil odločitev Francije o priznanju Palestine, pri čemer je nakazal tudi časovni okvir za ta korak. Francija že dolgo podpira dvodržavno rešitev in priznanje palestinske državnosti kot ključ do pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, vendar do sedaj ni bil določen natančen datum za takšen akt.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestina. Ta poteza je naletela na navdušen sprejem Savdske Arabije, medtem ko sta Izrael in ZDA ostro kritizirala odločitev kot 'nagrajevanje terorizma'. Kljub temu skoraj 150 držav že priznava Palestino. Izraelski minister za kulturno dediščino Amichaj Elijahu je medtem izjavil, da je cilj Izraela uničenje Gaze, po čemer naj bi celotno območje postalo judovsko, ter zanikal obstoj lakote v Gazi.

Ruski Kremelj je sporočil, da je malo verjetno, da bi do srečanja med predsednikoma Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, prišlo pred koncem avgusta. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja, Dmitrija Peskova, so pogovori možni šele po zaključku dela delovnih skupin. Peskova je izrazil skepso glede načrtov za takšen vrh, kljub Trumpovemu ultimatumu.

Ukrajina se je soočila s prvimi protivladnimi protesti v treh letih in pol vojne z Rusijo. Medtem ko se država bori na bojišču, so se pojavili tudi notranji nemiri. Hkrati pa je ruska stran objavila posnetek, ki naj bi prikazoval ukrajinsko vojaško inovativnost v Kurski oblasti.

Iran je ponovil svojo neodstopnost glede bogatitve urana pred pogovori z evropskimi silami, ki grozijo z ponovno uvedbo sankcij. Namestnik iranskega zunanjega ministra je izjavil, da bi Iran lahko izstopil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi Evropa ponovno uvedla sankcije ZN. Medtem poročila nakazujejo, da je iranski jedrski program financiran s tihotapljenjem drog, Applovih izdelkov in podjetij v lasti slamnatih struktur, kar naj bi bil ključni razlog za neuspeh sankcij in vojaških ukrepov Zahoda. Iran je prav tako potrdil pripravljenost na pogovore o jedrskem programu, če ZDA sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, in se bo v Istanbulu sestal z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Izraelsko pristanišče v Ejlatu je zaradi napadov Húti na ladje v Rdečem moru, ki so se začeli po 7. oktobru 2023, zbankrotiralo. Medtem ko je v Valencii policija iz letala odstranila skupino približno 50 najstnikov judovskega porekla, naj bi se po navedbah posadke obnašali konfliktno, medtem ko naj bi iz Izraela sporočili, da so le peli.

Več kot 12 ljudi je umrlo v obsežnih gozdnih požarih, ki so zajeli Turčijo in Ciper. V vročini in močnem vetru so pogoreli številni domovi, kar je zahtevalo obsežne evakuacije. V Poděbradih na Češkem je v požaru umrl en človek, drug pa je bil v kritičnem stanju, potem ko je bil evakuiran iz domnevne ubytovne.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.

Nemčija ni podpisala apela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi, medtem ko je to storilo 28 drugih držav. V 24 urah je v Gazi umrlo še 113 ljudi, od tega 13 pod ruševinami, več kot 534 pa je ranjenih, skupno število žrtev pa je preseglo 59.219. Predsednik Izraela Isaac Herzog je obiskal Gazo, kar je bilo označeno kot žaljiv in izzivalen akt, ki nakazuje namero o totalni okupaciji. Izraelski skrajno desni politiki in aktivisti v Knessetu so nadaljevali s načrtovanjem naselitve območja.

Ruski uradniki so sporočili, da potekajo priprave na morebitno srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta sprememba v retoriki Kremlja predstavlja pomemben premik, saj je Moskva v preteklosti takšna srečanja odločno zavračala. Medtem ko se omenjajo te priprave, se je tudi tretji krog rusko-ukrajinskih pogajanj začel zvečer, udeleženci pa naj bi prispeli na lokacijo.

Odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zełenskega, da podpiše zakon, ki omejuje neodvisnost Narodnega biroja za boj proti korupciji (NABU) in Specialnega protikorupcijskega tožilstva (SAP), je sprožila ostro kritiko. Obe instituciji sta pozvali Zełenskega k povrnitvi njune neodvisnosti, medtem ko je Evropska komisija preko predsednice Ursule von der Leyen zahtevala pojasnila, saj spoštovanje pravne države in boj proti korupciji predstavljata ključna elementa EU brez možnosti kompromisa. Proti novim določbam so protestirali tudi državljani Ukrajine.

V Izraelu je prišlo do pomembnih sprememb v parlamentu, kjer so zamenjali predsednika odbora za zunanje zadeve in obrambo. Namesto Julija Edelsteina je to funkcijo prevzel Boaz Bismut. Medtem ko izraelska vojska še vedno deluje v Gazi, so se izraelski državljani množično zbirali na griču v Sderotu, da bi opazovali bombardiranje Gaze, nekateri so si to označili za "najboljšo predstavo v mestu".

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je predlagal, da bi prosilce za azil, ki so trenutno v ZDA, deportirali v Palau, majhno otoško državo v Tihem oceanu. Ta predlog, ki ga je omogočila sodba vrhovnega sodišča, je namenjen zastraševanju imigrantskih skupnosti v ZDA. Dogovori, kot je ta, ne bi prinesli materialnih koristi za Palau, temveč bi služili kot odvračilni ukrep, da se prepreči vstop migrantov v ZDA z grožnjo, da bodo poslani v oddaljene in neznane države.

V sredo so v Carigradu potekali pogovori med ukrajinsko in rusko delegacijo, kar je bilo že tretje srečanje predstavnikov teh držav letos. Glavni cilj srečanja je bil določiti pogoje za neposreden pogovor med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom. Kljub temu je Kremelj sporočil, da preboja v pogajanjih ne pričakuje in da ostaja prioriteta Rusije uresničitev njenih ciljev. Čeprav mediji poročajo o morebitnem srečanju Zelenskega in Putina v Turčiji, so se pogovori osredotočali predvsem na določanje pogojev za morebiten dialog na najvišji ravni in ne na takojšnje doseganje mirovnega sporazuma.

Thomas Rose, nominiran za veleposlanika ZDA v Varšavi, je med zaslišanjem pred senatnim odborom za zunanje odnose izpostavil, da je bila Poljska žrtev holokavsta in ne storilec. Ta izjava je pomemben signal iz Kongresa, ki potrjuje zgodovinsko vlogo Poljske v času druge svetovne vojne.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil problem ukrajinske korupcije, pri čemer je namignil, da milijarde ameriške pomoči, ki jih je Kijevu namenila administracija Joeja Bidna, niso bile uporabljene za obrambne namene. V Budimpešti so medtem pozvali k širitvi Bidenove politike, podobno kot Trumpova administracija pri sklepanju Abrahamovih sporazumov na Bližnjem vzhodu, saj naj bi Trump veljal za zagovornika miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini.

Protesti proti ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu so se okrepili, saj so demonstranti v Kijevu Zelenskega označili za "hudiča" in obsodili njegovo odločitev o podpisu zakona, ki naj bi zmanjšal neodvisnost protikorupcijskih organov. Medtem ko se Ukrajina sooča z vojno, se notranje razmere zapletajo z obtožbami o korupciji in avtoritarnosti, kar kaže na tveganje za nazadovanje v boju proti korupciji in kršitev načel Evromajdana.

CNN je objavil fotografije Jeffreya Epsteina s Trumpove poroke leta 1993 in posnetek njunega pogovora. Trump je že maja izvedel, da se njegovo ime omenja v dokumentih v zvezi z Epsteinom, kar je potrdila tudi generalna državna tožilka Pam Bondi. Obstajajo poročila, da je Trump vedel, da je omenjen v teh aktih.

V zadnjem času se po svetu uveljavlja »Trumpov efekt«, kjer volivci v različnih državah, med drugim na Japonskem, podpirajo močne opozicionalne kandidate. To se je pokazalo tudi z drugim porazom japonskega premierja Ishibe Shigeruja, ki je na čelu vlade od jeseni lani. Vzporedno s tem se Donald Trump ponovno znašel v središču pozornosti zaradi domnevnega pisma, ki naj bi ga leta 2003 napisal Jeffreyju Epsteinu ob njegovem 50. rojstnem dnevu. Pismo naj bi vsebovalo vulgarno risbo in stiliziran pogovor med Trumpom in Epsteinom o smislu življenja, kar je sprožilo novo val kritike glede njunega odnosa in domnevnih Epsteinovih stikov z Melanie Trump.