APDEJT.si

Ukrajinske sile so ponovno zavzele vas v regiji Sumi in potiskajo ruske sile iz območja. Rusija je medtem izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino, pri čemer je ukrajinska vojska sestrelila ali uničila 309 dronov in dve manevrirni raketi, glavna tarča napada pa je bil Starokonstantiniv.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Združene države Amerike so odobrile morebitno prodajo obalnega obrambnega sistema Naval Strike Missile (NSM CDS) Bolgariji, skupaj s pripadajočo podporo in opremo, v ocenjeni vrednosti 620 milijonov dolarjev. Prodajo je odobril Državni sekretariat ZDA, kar je potrdila tudi Agencija za obrambno varnostno sodelovanje z izdajo zahtevanega certifikata. Ta poteza pomeni krepitev obrambnih zmogljivosti Bolgarije in utrjevanje strateškega partnerstva z ZDA.

Med vajo za aeromiting v Radomu na Poljskem je strmoglavilo poljsko vojaško letalo F-16. Pilot je v nesreči umrl. Letalo je med izvajanjem akrobatskega manevra tipa »barrel roll« izgubilo nadzor, se obrnilo navzdol in se ob padcu na tla vnelo.

Ruske sile so prebile ukrajinsko obrambo pri Pokrovsku v Donecki oblasti in vstopile v mesto, so poročali ukrajinski mediji. Ukrajinska Pravda je navedla, da so Rusi izkoristili pomanjkanje ukrajinske pehote in se prebili skozi obrambo. Vojaki, stacionirani v regiji, poskušajo izslediti sovražne vojake, medtem ko ukrajinske sile potrjujejo prisotnost ruskih vojakov v mestu.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je podpisal odločbo, ki dovoljuje prisotnost tujih vojaških enot držav članic Nata na poljskem ozemlju. Ta poteza je del operacije 'Eastern Sentry', katere cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Poljske. Medtem nekateri viri poročajo, da bi ta vojaška prisotnost lahko bila povezana s pripravo na morebitno intervencijo Nata v Ukrajini.

Poročali so o morebitnem preobratu v vojni in prihajajočem pomembnem koraku med Rusijo in Ukrajino. Navedli so tudi pogoj, ki bi moral biti izpolnjen, da bi ruski predsednik Vladimir Putin pristopil k pogajalski mizi.

Združene države Amerike so odobrile več sto milijonov dolarjev vredne prodaje vojaške opreme Ukrajini. Paket vključuje dobavo delov in podporo za ameriške sisteme zračne obrambe ter samohodne havblice M109 Paladin. Ta odobritev sledi predhodnim poročilom o ruskih napadih na Harkov.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je na mednarodnem medijskem forumu v Šuši sporočil, da se Azerbajdžan nikoli ne bo sprijaznil z rusko okupacijo Ukrajine. Hkrati je napovedal pripravo mednarodnih tožb proti Rusiji zaradi strmoglavljenja letala. Medtem nemški general opozarja na morebiten obsežen ruski napad na Ukrajino z do 2000 droni, kar bi bil prvi takšen napad v zgodovini. Rusija naj bi hitro povečevala proizvodnjo dronov za množično uporabo v vojni. V luči vojne na Ukrajini Rusija nadaljuje z nekonvencionalnimi metodami novačenja, saj naj bi poleg zapornikov v vojno pošiljala tudi osumljence kaznivih dejanj, pri čemer naj bi policija imela dodatno motivacijo za prepričevanje pridržanih oseb, da se pridružijo vojski.

Armenska policija je preprečila poskus ruskih služb, da bi izročile nekdanjega ruskega vojaka, ki je pobegnil v Armenijo po tem, ko je zavrnil sodelovanje v vojni v Ukrajini. Mediji poročajo, da je 25-letni dezerter sam zaprosil armenske oblasti za zaščito, saj naj bi ga ruski uradniki poskušali nasilno pridržati. Ruska opozicijska 'Novaya Gazeta Europe' poroča, da je armenska policija odločno zavrnila predajo dezerterja Rusiji.

Delnice podjetja Lockheed Martin so v torek zabeležile največji padec v zadnjih mesecih, kar je vplivalo tudi na delnice drugih podjetij v panogi. Razlog za padec so bile objavljene četrtletne številke, ki so zaostale za pričakovanji Bloombergovega konsenza. Podjetje je ob tem znižalo tudi celoletno napoved zaradi odpisa v višini 1,6 milijarde dolarjev, ki je povezan s tajnim letalskim programom in drugimi projekti. Lockheed Martin je poročal o prodaji v višini 18,2 milijarde dolarjev v drugem četrtletju leta 2025, kar je rahlo povečanje glede na 18,1 milijarde dolarjev v enakem obdobju lani, kljub temu pa so izgube na tajnih programih močno vplivale na rezultate.

Avstralska vojska je med vajo Talisman Sabre 2025 uspešno preizkusila sistem zračne obrambe NASAMS, pri čemer sta bili izstreljeni dve raketi AIM-120 Advanced Medium-Range Air-to-Air Missile, kar je pomemben korak pri krepitvi zračne in raketne obrambe. Poleg tega so avstralske obrambne sile razširile svoje pomorske zmogljivosti na severu Avstralije z dvakratnim ponovnim oboroževanjem kanadske vojaške ladje z raketami RGM-84 Harpoon Block II iz pristanišča Darwin, prav tako med vajo Talisman Sabre 2025.

Med pripravami na letalsko predstavo Radom Air Show v mestu Radom na Poljskem je strmoglavilo letalo F-16. Pilot, identificiran kot Maciej Krakowiak, poveljnik akrobatske skupine poljskih letalskih sil "Tigri", je umrl. Vzrok nesreče še ni znan, preiskava pa poteka. Poljsko poveljstvo je pokojnega pilota videlo kot bodočega poveljnika zračnih sil.

Potniško letalo družbe SkyWest Airlines, ki je bilo na letu iz Minneapolisa in je pristajalo v Severni Dakoti, je 18. julija 2025 za las preprečilo trčenje z ameriškim strateškim bombnikom B-52 ameriškega letalstva. Pilot civilnega letala je moral izvesti oster manever, da bi se izognil trčenju, saj se je bombnik nenadoma znašel na njegovi poti. Incident, ki bi lahko imel katastrofalne posledice, se je zgodil na letališču Minot, ameriški mediji pa so o njem poročali z sklicevanjem na izjavo pilota takoj po dogodku.

Komisar Evropske unije za obrambo, Andrius Kubilius, je v Washingtonu izpostavil, da glavno vprašanje pri nabavi ameriškega orožja za Evropo ni njegova dostopnost, temveč omejitve glede njegove uporabe in vprašljiva zanesljivost ZDA kot zaveznika. Kubilius je poudaril, da Evropa ne more učinkovito nasprotovati ruskim silam, če je pri uporabi dobavljenega orožja omejena. Takšne situacije vzbujajo pomisleke in potrebujejo rešitev, saj bi v nasprotnem primeru vojaška pomoč izgubila svoj smisel.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija v nočnem napadu izstrelila več kot 30 raket in 300 dronov na Ukrajino, kar je povzročilo veliko škodo. Medtem so ukrajinske oborožene sile izvedle množičen napad z droni na ruske regije, vključno z Rostovsko oblastjo, kjer je bil zaradi napadov ukrajinskih dronov ohromljen železniški promet.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Ruski državni mediji so objavili posnetke iz velike tovarne dronov v Jelabugi v Tatarstanu, kjer izdelujejo iranske drone Shahed-136, ki jih Rusija preimenuje v Geran-2. Ta posnetek, ki ga je produciralo obrambno ministrstvo, je redek vpogled v enega od ruskih proizvodnih obratov. Medtem sta dansko obrambno podjetje Terma in ukrajinski proizvajalec dronov Odd Systems napovedala strateško partnerstvo za skupni razvoj nizkocenovnega, avtonomnega prestreznika dronov, ki ga poganja umetna inteligenca.