APDEJT.si

Španija je prvič v zgodovini dosegla cilj NATO, da za obrambo nameni 2 % svojega BDP, kar je cilj, dogovorjen leta 2014. Kljub temu Španija še vedno zaostaja za drugimi članicami pri naložbah v obrambo, čeprav porabi več od povprečja za orožje. Medtem pa NATO ugotavlja, da bo le malo držav doseglo novi cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP do leta 2025, kljub splošnemu pritisku na povečanje vojaških izdatkov zaradi geopolitičnih napetosti.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Pojavljajo se špekulacije o morebitni udeležbi Donalda Trumpa na septembrskih slovesnostih na Kitajskem, ki bodo obeležile konec druge svetovne vojne, kar bi lahko privedlo do srečanja s kitajskim in ruskim predsednikom. Vendar pa je Trump, domnevno zaradi zamere do ruskega voditelja Vladimirja Putina, napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dostavile orožje, kakršnega doslej še ni imela.

Nemčija je izrazila pripravljenost predati sisteme Patriot Ukrajini, čeprav ji jih primanjkuje. Poročila navajajo, da naj bi Evropa, še posebej države, ki podpirajo vojno, pomagale Ukrajini iz lastnih zalog. Združene države Amerike naj bi pospešile dobavo sistemov Patriot Ukrajini, pri čemer so spremenile vrstni red dobav, da bi Nemčiji omogočile hitrejše posredovanje dveh kompletov. Kljub temu prvi ameriški sistem Patriot, ki ga bo plačala Nemčija, ne bo na voljo Kijevu prej kot v šestih mesecih. V luči tega Berlin razmišlja o zagotovitvi sistemov iz lastnega arzenala Bundeswehra.

Kitajska bo gostila severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vojaški paradi v Pekingu, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski ambasador v Moskvi je srečanje med Putinom in Xi Jinpingom označil za prelomnico, ki bo okrepila odnose med državama. Pričakuje se, da bo parada potekala na Trgu nebeškega miru, udeležilo pa se je bo več kot 20 tujih voditeljev.

Agencija za notranjo varnost (ABW) bo preiskala udeležbo Sławomirja Cenckiewicza, vodje Urada za nacionalno varnost (BBN), na zaupni seji Sveta za nacionalno varnost (RBN). Minister koordinator specialnih služb Tomasz Siemoniak je potrdil, da Cenckiewicz nima dostopa do tajnih informacij, zato je njegova prisotnost sporna. ABW je že zaprosila BBN za informacije o tematiki, udeležencih in stopnji zaupnosti seje.

V soboto zjutraj je okvara sistema za upravljanje zračni prometa na Poljskem povzročila prekinitev številnih letov. Minister za notranje zadeve in upravo, Tomasz Siemoniak, je nemudoma sprožil ustrezne postopke in aktiviral pristojne službe. Rzecznik MSWiA Jacek Dobrzyński je sporočil, da Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego zbira in analizira informacije v zvezi z dogodkom.

Vladimir Putin in Kim Džong Un bosta prisostvovala vojaški paradi v Pekingu ob obeležitvi konca druge svetovne vojne. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bo parade udeležilo 26 tujih voditeljev držav in vlad, med njimi pa ni pomembnih zahodnih voditeljev ali voditeljev iz Evropske unije, razen slovaškega premierja Roberta Fica.

V kraju Budziszów Wielki na Dolnjem Šleziji je varnostnik pred trgovino odkril sumljiv paket z utripajočo rdečo diodo, kar je sprožilo posredovanje policije in protiterorističnih enot. Policija je pozvala prebivalce, naj se izogibajo območju. Pirotehniki in protiteroristi so na kraju dogodka, možna je kontrolirana detonacija.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Vse države članice zveze Nato naj bi letos dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zveza Nato pričakuje, da bodo vojaški izdatki v letu 2025 presegli 1.500 milijard ameriških dolarjev. Ta potrditev prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in poudarja zavezanost članic krepitvi obrambnih zmogljivosti.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je Izrael pozval, naj "dokonča delo" in se "znebi" Hamasa, potem ko so propadla pogajanja o premirju in izmenjavi talcev. Washington in Jeruzalem sta umaknila svoje pogajalce. Medtem se pojavljajo poročila o izraelskih načrtih za izselitev Palestincev iz Gaze, kar je vodja Mosada predlagal že prej z ameriško pomočjo. Članek poudarja, kako se je zgodila premestitev vplivov na Bližnjem vzhodu, kjer je Izrael iz opozicije postal oblikovalec regionalnega reda.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

Pet dni pred eksplozijo granatometa na sedežu poljske policije decembra 2022 je v kabinet šefa policije prispelo sporočilo v latvijščini o podtaknjeni eksplozivni napravi, poroča "Rzeczpospolita". Sporočilo ni bilo obravnavano kot resna grožnja. Do eksplozije je prišlo po vrnitvi takratnega komandanta Jarosława Szymczyka iz Kijeva, kjer je od ukrajinskih služb prejel granatomet kot darilo. Granatomet naj bi se razlikoval od tistega, ki so ga podarili Ukrajinci.