Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvožene težke tovornjake s 1. novembrom. Poleg tega naj bi prejel "ljubko pismo" pred srečanjem z Anthonyjem Albanesejem v Ovalni pisarni. Trump naj bi tudi opustil diplomatska prizadevanja z Venezuelo in razmišljal o vojaških možnostih, medtem ko je njegova nedavna pomorska operacija v Karibskem morju sprožila zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Podane so bile tudi izjave o Erdoğanu.

Senat Združenih držav Amerike je potrdil imenovanje Kennetha "Kena" Howeryja, ustanovitelja platforme PayPal in prijatelja Elona Muska, za novega ameriškega veleposlanika na Danskem. Hkrati je bil Thomas Rose potrjen za veleposlanika ZDA na Poljskem. Senat je o Roseovi nominaciji glasoval v paketu z več kot sto drugimi imenovanji.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Donald Trump je Greto Thunberg označil za 'težavno', 'otročjo' in 'povzročiteljico težav' ter ji svetoval, naj poišče pomoč zaradi težav z obvladovanjem jeze.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael poudaril, da ni prostora za kompromise glede antisemitizma. Ponovil je, da ZDA stojijo ob strani Izraelu in zagotavljajo njegovo varnost.

Nemčija in Italija sta izrazili zadržke glede načrtovane prepovedi prodaje novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje v Evropski uniji po letu 2035. Nemški kancler Friedrich Merz želi revizijo prepovedi, vendar znotraj njegove koalicije ni soglasja. Ministri obeh držav so pozvali k odpravi prepovedi, kar je sprožilo burne odzive.

Članki obravnavajo vpliv Rusije na evropske volitve, posebej v Moldaviji. Medtem ko project-syndicate.org poudarja, da osredotočenost na Kremelj zakriva resnično priljubljenost desničarskega populizma, vsquare.org izpostavlja intenzivno rusko propagandno kampanjo v Moldaviji pred volitvami. Kljub temu je proevropska stranka zmagala, kar nakazuje odpornost proti ruskemu vplivu.

V mestu Herdecke v zahodni Nemčiji je neznani storilec zabodel novoizvoljeno županjo Iris Stalzer. Po poročanju medijev je socialna demokratka v kritičnem stanju. Motiv za napad še ni znan.

Jarosław Kaczyński je med obiskom Poljske ponavljal znane teme o zlih Nemcih, bruseljski grožnji suverenosti in Donaldu Tusku. Maria Zacharova je obtožila Poljsko sabotaže OBSE. Ursula von der Leyen pa je opozorila Evropsko unijo, naj ne nasede pastem ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Finski aktivisti, ki so bili pridržani v Izraelu, so bili izpuščeni in se vračajo v Finsko. Zunanji minister Finske ima informacije o predvidenem času njihovega prihoda v državo.

Papež Leon XIV. bo konec novembra in v začetku decembra obiskal Turčijo in Libanon. To bo njegovo prvo apostolsko potovanje, ki ima simboličen pomen za kristjane in muslimane. Papež bo obiskal državi, ki ju je načrtoval obiskati že papež Frančišek.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Madžarski premier Viktor Orban je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil "moralnega izsiljevanja", s katerim naj bi ta poskušal doseči podporo držav za prizadevanja Ukrajine v vojni. Orban je na platformi X komentiral Zelenskega, ki je izjavil, da bo Ukrajina vstopila v EU ne glede na stališče Madžarske. Orban je dodal, da Madžarska nima moralne obveznosti podpirati vstopa Ukrajine v EU.

Evropski parlament razpravlja o dveh različnih predlogih za odstavitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Medtem ko ji levi politični spekter v Evropskem parlamentu ne zaupa, je frakcija evropskih patriotov, vključno s FPÖ, vložila uradno zahtevo za nezaupnico. O tem bodo poslanci glasovali ta teden.

Izjave Angele Merkel, ki so obtožile baltske države in Poljsko za rusko vojno proti Ukrajini, so sprožile ostre odzive v Varšavi in baltskih državah. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je odgovoril na izjave, medtem ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov komentiral intervju in izpostavil nesoglasja s Poljsko.

Kreml je pozitivno sprejel komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede predloga ruskega predsednika Vladimirja Putina o podaljšanju sporazuma Novi START o jedrski oborožitvi. Medtem pa Sergiy Solodkyy v članku na Atlantic Council trdi, da Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini s Kremlju prijaznimi pogoji niso uspela prepričati Putina, zato poziva k pogovoru s Putinom v jeziku moči.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.

Poleg že napovedanih carin na uvoz težkih in srednje težkih tovornjakov je sedaj znano, da ni jasno, ali bodo te carine veljale tudi za države, ki imajo trgovinske sporazume z ZDA. Mehika naj bi bila najbolj prizadeta, saj dobavlja 78% ameriških težkih tovornjakov.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Po splošnem presenečenju je premier Sèbastien Lecornu odstopil. Predsednik Macron je pooblastil odstopljenega premierja, da v 48 urah poišče rešitev za nastalo politično krizo, pri čemer poskuša s pritiskom na PS in LR preprečiti razpustitev parlamenta. Medtem skrajna desnica poskuša prevzeti oblast. Pojavljajo se ugibanja o morebitnih novih volitvah in povečanju moči Marine Le Pen.