APDEJT.si

Evropska unija se je strinjala z visokimi energijskimi računi in 15-odstotnimi carinami na izvoz v Združene države Amerike. Medtem ko madžarski viri poročajo o "kapitulaciji Evrope" in "nerealisnih obljubah" predsednice Evropske komisije glede energijskih stroškov, poljski mediji so bolj razdeljeni. Nekateri poljski mediji to vidijo kot velik porast bremen in konec negotovosti za izvoznike, še posebej za avtomobilsko industrijo, medtem ko drugi menijo, da ameriške carine ne bodo močno prizadele evropskega poslovanja in ne bodo prekinile dobavnih verig, a lahko nekoliko upočasnijo trgovanje z nekaterimi izdelki.

Strokovnjaki so ocenili, da nova 15-odstotna carina na izvoz iz Evropske unije v Združene države ne bo bistveno prekinila dobavnih verig, čeprav bi lahko rahlo upočasnila promet z določenim blagom. Medtem ko je drugi ekonomist dejal, da je potrojitev carine znak ameriškega diktata in pogajanj z močnejšega položaja.

Mednarodni denarni sklad (MMF) je napovedal, da se bo svetovna jedrna inflacija leta 2025 znižala na 4,2 %, leta 2026 pa na 3,6 %. Največje spremembe naj bi občutile ZDA. MMF je tudi potrdil napoved rasti poljskega BDP v letu 2025 pri 3,2 % in v letu 2026 pri 3,1 %.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

Sindikati na Poljskem so ostro kritizirali vladni predlog o zvišanju minimalne plače za leto 2026, ki predvideva le 140 evrov bruto povišanja. Dariusz Brzęczek, vodja opolske regije NSZZ Solidarność, je v radijski oddaji dejal, da je odgovor vseh sindikalnih central negativen. Trenutno minimalna plača na Poljskem znaša 4666 zlotov bruto (približno 1080 evrov), medtem ko naj bi se januarja prihodnje leto povišala na 4806 zlotov bruto (približno 1110 evrov). Na Češkem pa naj bi se minimalna plača od januarja prihodnje leto zvišala za 1800 čeških kron (približno 72 evrov), na 22.600 kron (približno 900 evrov). Predlog je podalo ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki ga vodi Marian Jurečka.

London je postavil Izraelu ultimat za priznanje Palestine septembra, pod pogojem, da se končajo boji v Gazi in izpolnijo drugi pogoji. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ni bil seznanjen z britanskim načrtom o priznanju Palestine med svojim obiskom na Škotskem.

Predsednik poljske stranke PiS Jarosław Kaczyński je objavil, da bo 11. oktobra v Varšavi potekala vsesplošna manifestacija proti nezakonitim migracijam. Kaczyński je k udeležbi pozval 'vse domoljubne sile'.

Pred napovedano manifestacijo PiS proti migracijam so se pojavili novi zapleti. Sławomir Mentzen je kritiziral poziv Jarosława Kaczyńskega k sodelovanju vseh patriotskih sil, Dawid Wildstein pa je pozval vlado k opravičilu Ani Michalski zaradi spremenjenega odnosa do mejne straže. Roman Giertych se je odzval na izjave Szymona Hołownie o domnevnem poskusu preprečitve prisege Karola Nawrockega, kar je Giertych označil za pravi poskus državnega udara. V ZDA je prišlo do pretepa na srečanju z Danielom Obajtkem, ko je nekdanji namestnik ministra za kmetijstvo Zbigniew Chrzanowski poskušal priti na oder. Poleg političnih dogodkov, je Poljsko pretreslo umor, ki ga je priznal duhovnik Mirosław M., kar je šokiralo javnost s svojo krutostjo.

Jarosław Kaczyński, predsednik stranke PiS, je napovedal, da bo Tadeusz Dziuba, nekdanji poslanec in podpredsednik NIK, kandidat PiS za novega predsednika Vrhovne kontrolne pisarne (NIK). Hkrati je ocenil, da se je Szymon Hołownia "nekoliko spremenil", kar je novinar Andrzej Stankiewicz označil za otoplitev odnosov med politikoma.

Evropska unija je po poročanju ukrajinskih medijev ustavila vso finančno pomoč Ukrajini zaradi spornega zakona, ki naj bi ogrozil neodvisnost protikorupcijskih institucij. Medtem se na jugu Ukrajine pojavljajo množične roje kobilic, za kar ukrajinske oblasti krivijo Rusijo in vojno, ki povzroča tudi ekološko škodo. Ukrajinski mediji tudi poročajo, da naj bi Zahod razmišljal o zamenjavi predsednika Zelenskega.

Madžarska vlada je pomembno znižala napovedi gospodarske rasti, kar poudarja naraščajoče gospodarske izzive, s katerimi se premier Viktor Orbán spopada pred najtežjimi volitvami od vrnitve na oblast. Predsednik vlade se sooča z izzivom, kako preprečiti recesijo v državi.

Poljski in madžarski mediji ostro kritizirajo dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi ga 27. julija potrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Dogovor vključuje 15-odstotno carinsko tarifo na izvoz blaga iz EU v ZDA, poleg tega pa naj bi se EU zavezala k plačilu 750 milijard evrov v treh letih. Mediji menijo, da je to sramotna podreditev Evrope ameriškemu diktatu, ki oslablja celino in jo potiska v vazalni položaj.

V ponedeljek je bilo v Gazi ubitih 78 Palestincev, več deset jih je umrlo v bližini območij za distribucijo humanitarne pomoči, kljub temu, da je Izrael sprostil omejitve. Humanitarne agencije opozarjajo, da pomoč ni zadostna. Medtem je Francija napovedala, da bo v prihodnjih dneh začela z zračnimi zrzuti humanitarne pomoči za prebivalce Gaze, da bi zadovoljila najnujnejše potrebe civilnega prebivalstva.

Profesor Andrzej Zoll se je znašel pod drobnogledom tožilstva zaradi obtožb, da naj bi Szymona Hołownio spodbujal k prekoračitvi pooblastil pri zaprisezi Karola Nawrockega, kar je Zoll zanikal. Napoved tožilstva o zaslišanju Hołownie zaradi njegovih izjav o 'državnem udaru' je zaostrila spor v vladni koaliciji, saj so politiki stranke Polska 2050 menili, da so Hołownijeva pojasnila zaključila zadevo. Medtem so bili v Čenstohovi aretirani in obtoženi dva moška, stara 17 in 30 let, zaradi napada na dva afriška državljana.

Vlagatelji so izrazili razočaranje nad kompromisnim trgovinskim dogovorom med Evropsko unijo in ZDA glede carin, saj so ugotovili, da so 15-odstotne carine bistveno višje od prejšnjih. Donald Tusk je sporazum komentiral z grenkobo, saj je ameriške carine na evropske izdelke označil za dejstvo in dodal, da se z njimi ni mogoče veseliti, kljub temu da so nižje od prvotnih Trumpovih zahtev. Sporazum je opisal kot ponižujoč poraz Evrope, ki bi se mu dalo izogniti, in ga navedel kot primer, kako se ne pogajati s populističnimi izsiljevalci. Po objavi dogovora, ki je potrdil, da je EU sprejela 15-odstotne uvozne carine iz ZDA (kar je polovica prvotno napovedanih Trumpovih carin), je cena zlata padla.

Analitiki in raziskovalci gospodarstva se strinjajo, da Evropska komisija ni uspela skleniti najboljšega možnega trgovinskega sporazuma z Združenimi državami Amerike. Medtem ko madžarski Oeconomus Gazdaságkutató opozarja, da sporazuma ni mogoče predstaviti kot zmage za EU, Goldman Sachs na Poljskem kljub vsemu verjame v pozitiven vpliv na evrsko območje, čeprav opozarjajo, da jeklo in aluminij ostajata pod pritiskom.

Katarzyna Pełczyńska-Nałęcz, poljska ministrica za finance in regionalno politiko, se je odzvala na navedbe predsednika Sejma, Szymona Hołownie, ki je razkril poskuse prepričevanja za zamik zaprisege Karola Nawrockega za predsednika RP, poudarjajoč, da je »vir problema globlji«. Hkrati je tiskovni predstavnik vlade zanikal načrte o omejitvi programa 800+, kljub špekulacijam. Predstavnik vlade je tudi poudaril, da je treba prevzeti odgovornost za izrečene besede, s čimer se je navezal na Hołowniove izjave o »državnem udaru«, zaradi katerih bo zaslišan kot priča.

Na družbenih omrežjih je prišlo do ostrega spora med nekdanjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in ameriškim senatorjem Lindseyjem Grahamom glede morebitnih pogajanj. Medvedjev je Grahama opozoril, naj se »posveti Ameriki, dedek«, in dodal, da »ne bosta ne on ne Trump odločala, kdaj bomo sedli za pogajalsko mizo«.

Poljski minister za energijo Miłosz Motyka je napovedal, da bo do jeseni pripravljena podrobna časovnica za razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR) na Poljskem. Ta tehnologija naj bi postala eden ključnih stebrov energetske transformacije države. Napovedi sledijo interesu podjetij, kot sta Orlen in Michał Sołowow, ki že vlagata v razvoj SMR tehnologije.

Madžarski opozicijski voditelj Peter Magyar je napovedal, da bo v primeru zmage na volitvah leta 2026 njegova prva tuja pot v Varšavo. To potezo so izpostavili tako wp.pl kot interia.pl, ki poudarjata Magyarjevo prepričanje v zmago in njegov prozahodni pristop, kar kaže na preusmeritev madžarske zunanje politike. Do madžarskih parlamentarnih volitev je še 257 dni, kampanja pa se že intenzivno odvija.