APDEJT.si

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana Serhija K., ki naj bi bil eden od glavnih organizatorjev sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 leta 2022. Aretacija je bila izvedena skoraj tri leta po sabotaži.

V Estoniji je strmoglavil ukrajinski bojni dron, domnevno zaradi ruskega motenja GPS signala. Incident se je zgodil blizu vasi Elva. Ukrajina medtem opozarja, da izgublja prednost v zraku, saj Rusija pospešeno proizvaja napredne drone, pri čemer naj bi imela pomoč Kitajske. Ukrajinske sile so uspešno napadle rusko logistiko na Krimu, vendar jim primanjkuje finančnih sredstev za nadaljnji razvoj tehnologije dronov. Rusija izboljšuje tudi smrtonosne drone Shahed s pomočjo iranske tehnologije, kar povzroča paniko v Ukrajini, ki poziva k nujni pomoči Zahoda. Boji z droni so postali ključni del vojne v Ukrajini, kjer obe strani uporabljata drone, artilerijo in elektronsko bojevanje.

Donald Trump je ponovil prepričanje, da bo dosegel mir v Ukrajini. Vladimir Putin je dejal, da sta s Trumpom v dobrih odnosih in pohvalil njegov smisel za humor. Trump je izrazil optimizem glede rešitve konflikta, vendar je priznal, da Ukrajina morda še ni pripravljena na mir.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je osvobodila štiri vasi v Donecki oblasti, medtem ko Rusija poroča o lastnih dobičkih. Ruski droni so napadli mesto Sumi in povzročili požare v stanovanjskih zgradbah. Izvedena je bila izmenjava vojnih ujetnikov. Zelenski je izjavil, da lahko Ukrajina sedaj izvaja napade globoko v rusko ozemlje brez odobritve ZDA. Plenković in Grlić Radman sta bila odlikovana za prispevek k suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Dubrovnik je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine osvetlil Veliko Onofrijevo fontano v barvah ukrajinske zastave. Kurti je ponovil podporo Kosova Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Ukrajina je ZDA ponudila nakup ameriškega orožja v vrednosti 100 milijard dolarjev, financiranega s strani Evrope, v zameno za zagotovitev varnostnih jamstev po sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo.

Nekdanja romunska premierka Viorica Dăncilă se je udeležila vojaške parade v Pekingu na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga, kar je sprožilo različne odzive. Dăncilă je dejala, da se je parade udeležila osebno. Kitajsko veleposlaništvo v Romuniji je pojasnilo, da sta bila Adrian Năstase in Viorica Dăncilă povabljena zaradi njunih prispevkov k odnosom med državama. Njihova prisotnost na paradi ob boku voditeljev, kot so Vladimir Putin in Kim Jong-Un, je pritegnila pozornost in povzročila reakcije, tudi s strani romunskega zunanjega ministrstva.

Poljski voditelji so zavrnili sugestijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi lahko bili vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor "napaka", in jih označili za "nameren ruski napad". Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je izrazil upanje, da bo Washington pokazal solidarnost z Varšavo po vdoru ruskih dronov. Sikorski je tudi pozval EU, naj omeji gibanje ruskih diplomatov v schengenskem območju.

Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.

Nemčija bo počakala s sprejetjem odločitve o morebitni vojaški pomoči Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja. Pripravljena je okrepiti finančno podporo in usposabljanje ukrajinskih sil, vendar bo o nadaljnji vojaški pomoči odločala šele, ko bo jasen okvir varnostnih jamstev za Ukrajino.

Romunska tajnost glede obsega in narave pomoči, ki jo država nudi Ukrajini, po mnenju strokovnjakov spodbuja rusko propagando in dezinformacije. Pomanjkanje transparentnosti ustvarja prostor za teorije zarote in omogoča širjenje neresničnih informacij o pomoči, ki jo Romunija zagotavlja Ukrajini.

Španija je prepovedala vstop v državo izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njune vloge v dogajanju v Gazi. Ministra sta bila že prej sankcionirana s strani držav kot je Kanada. Španski zunanji minister je izraelskega premierja Pedra Sancheza obtožil antisemitizma, zaradi česar je Španija poklicala nazaj svojega veleposlanika iz Tel Aviva. Islandija ni razpravljala o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael preko svojega zračnega prostora.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k takojšnji aktivaciji varnostnih jamstev, ki jih je Ukrajini obljubila Koalicija voljnih, in izrazil upanje v boljšo usklajenost med ZDA in Evropo. Medtem pa administracija Donalda Trumpa prekinja financiranje varnosti evropskih držav, ki mejijo na Rusijo. V Parizu je potekalo še eno srečanje Koalicije voljnih o vojni v Ukrajini, kjer sta se Francija in Velika Britanija zavzeli za napotitev evropskih enot v Ukrajino, medtem ko je Poljska postala ranljiva zaradi notranjih delitev.

V lokalu v starem mestnem jedru Bukarešte je v nedeljo zjutraj izbruhnil pretep, v katerega so bili vpleteni gosti in varnostniki. Po prepiru so varnostniki več strank pospremili iz lokala, vendar se je spor nadaljeval na ulici. Policija je posredovala in vse vpletene odpeljala na policijsko postajo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval Evropsko unijo, naj uvede 100-odstotne carine na Kitajsko in Indijo, da bi s tem pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hkrati pa naj bi Evropska unija leta 2025 Ukrajini namenila rekordno vojaško pomoč, s čimer bi podprla državo v obrambi pred rusko agresijo. Nemčija in druge članice EU naj bi za to namenile velike vsote denarja.

Voditelja koalicijskih frakcij, Jens Spahn (CDU/CSU) in Matthias Miersch (SPD), sta obiskala Kijev in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini pri obrambi. Nemški politiki so že večkrat obiskali Ukrajino v zadnjih treh letih in pol vojne, vendar je tokratni obisk edinstven.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Trump je izjavil, da se Putinu izteka potrpljenje in da obstaja velikanska sovražnost med Zelenskim in ruskim predsednikom. Poljska je zaprla mejo z Belorusijo. Poljski diplomat je opozoril, da lahko v prihodnjih dneh pričakujejo več ruskih dronov nad Poljsko. Viri iz Nata so razmišljali o vzpostavitvi območja prepovedi letenja med Poljsko in Ukrajino. Rusija in Belorusija sta izvajali vojaške vaje, vključno z načrtovanjem uporabe jedrskega orožja.