APDEJT.si

Nato je napovedal začetek operacije "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odziv na vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske. Cilj operacije je okrepiti varnost in obrambo vzhodnega krila zavezništva. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, in vrhovni poveljnik Nata za Evropo, ameriški general Alexus G. Grynkewich, sta na tiskovni konferenci uradno naznanila začetek operacije.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

ZDA pripravljajo dolgoročne načrte za podporo Ukrajini, ki vključujejo obveščevalne dejavnosti in zračno podporo, medtem ko spodbujajo države EU k zagotavljanju varnostnih jamstev in ponovni oborožitvi. Hkrati so voditelji Nemčije, Francije in Poljske izrazili podporo Moldaviji pri njeni kandidaturi za vstop v Evropsko unijo in obsodili ruske "laži" in "hibridne napade" med simboličnim obiskom v Kišinjevu.

Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.

Ukrajina naj bi ukradla ruske jedrske skrivnosti. Rusija ne sprejema omejitev pri nameščanju raket srednjega dosega in lahko po besedah Kremlja namesti rakete kjer koli meni, da je to potrebno. Prav tako je Kremelj sporočil, da ni več omejen s sporazumi glede nameščanja raket kratkega in srednjega dosega in grozi z uporabo jedrskih raket proti Evropi.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Rusija ne meni več, da jo zavezuje moratorij na nameščanje raket kratkega in srednjega dosega, pri čemer kot razlog navaja poteze Zahoda. ZDA so namreč leta 2019 odstopile od sporazuma o likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega (INF).

Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril, da se je 26 držav zavezalo prispevati k varnosti Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Vsaka država iz koalicije pripravlja dokumente o svoji udeležbi pri zagotavljanju varnostnih jamstev. Pričakuje se, da bodo tudi ZDA podprle varnostna jamstva in bodo vključene v proces na vseh stopnjah. Macron je dejal, da srečanje med Putinom in Zelenskim ter srečanje Rusije, ZDA, Ukrajine in EU postajata realnost. Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino, niti po koncu vojne z Rusijo.

Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ki financira vojno v Ukrajini, in poudaril potrebo po močnejši varnostni podpori. CNN je poročal, da Trump in Putin krivita Evropo za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.

Poročila razkrivajo, da je bil odkrit obsežen kibernetski napad, ki ogroža približno 2,5 milijarde uporabnikov Gmaila. Mednarodna skupina hekerjev je vdrla v Googlovo bazo podatkov Salesforce in pridobila dostop do velikega števila Gmail računov. Google je potrdil napade in priznal, da so hekerji prišli do splošnih podatkov, kot so imena strank in podjetij, vendar naj gesla ne bi bila ogrožena. Uporabnike opozarjajo, naj bodo pozorni na poskuse prevar prek različnih Googlovih storitev.

Visoki uradnik Nata, Hugh De Santis, je v ameriškem "The National Interest" izrazil zaskrbljenost, da Evropa ne more več računati na Združene države Amerike in da je oblikovanje neodvisne evropske varnostne strukture edina alternativa za odvračanje Rusije. Hkrati pa se v sosednji državi Madžarske gradi največje Natovo oporišče v Evropi, ki bi lahko služilo kot pretovorna točka za dobavo orožja Ukrajini.

Rusija je premestila štiri strateške jedrske bombnike Tu-95MS bližje Evropi, kar povečuje verjetnost večjega napada na Ukrajino. Poteza je odgovor na dejanja ZDA, ki so v bližino Rusije poslale jedrske podmornice. Premestitev bombnikov, ki so opremljeni z raketami, povečuje geopolitične napetosti in vzbuja strah pred zaostrovanjem konflikta.

Nemčija je napovedala dobavo dveh sistemov zračne obrambe Patriot Ukrajini iz svojih vojaških zalog. Kot nadomestilo za predane sisteme je Nemčija dosegla dogovor z Združenimi državami, ki ji bodo dobavile novejši model sistema Patriot.

Evropske države so Združene države prehitile pri dobavi vojaške pomoči Kijevu preko pogodb z obrambno industrijo. Podatki Kiel Institute kažejo, da se je ta premik zgodil maja in junija 2025, kar poudarja vse večjo zanesljivost Evrope pri zagotavljanju vojaške pomoči Ukrajini.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Nato napovedal operacijo "Vzhodna straža" (Sentinela Oriental) za okrepitev obrambe vzhodnega krila, ki bo vključevala zračno in zemeljsko obrambo. Hkrati Rusija in Belorusija izvajata vojaške vaje Zapad 2025, vključno s simulacijami jedrskih napadov, kar povečuje napetosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek opravil pogovore z evropskimi kolegi glede diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Poudarek pogovorov je bil na varnostnih jamstvih za Ukrajino in iskanju diplomatske rešitve za konflikt.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Na Filipinih se je razširila preiskava poplavnih projektov. V Londonu so bili policisti napadeni med protesti proti priseljevanju, organiziranimi pod imenom "Unite the Kingdom", kjer so protestniki poskušali vdreti na varovana območja in prebiti policijske kordone. Župan Memphisa je potrdil, da bo na ukaz predsednika Trumpa aktivirana nacionalna garda. V Chicagu so latinski voditelji obsodili delovanje ICE, vključno s smrtnim streljanjem med prometno kontrolo. V Izraelu so bili protivojni protestniki pridržani 20 ur brez odobritve sodišča, policija pa jih je verbalno napadala.

Kljub sankcijam na ruski nafti in premogu, EU v prvi polovici leta 2025 še naprej uvaža ruski utekočinjeni zemeljski plin v vrednosti 4,48 milijarde evrov, kar je skoraj tretjino več kot v enakem obdobju lani. Evropska komisija želi ustaviti uvoz ruskega plina do leta 2028, vendar trenutno sankcije na plin ne obstajajo zaradi odvisnosti od ruskega plina.

Evropski poslanec Siegfried Mureșan je opozoril, da Rusija ni v vojni samo z Ukrajino, temveč cilja na celotno Evropo s spioniranjem, hibridnimi napadi in kršitvami zračnega prostora. Njegova izjava sledi incidentom, ko so ruski droni kršili zračni prostor Poljske. Medtem je hrvaški notranji minister Davor Božinović poudaril, da Hrvaška ne bo poslala svojih vojakov v Ukrajino, pri čemer se vlada drži načel glede situacije na Bližnjem vzhodu in ruske agresije v Ukrajini.