Indijski poslovneži načrtujejo aktivno širitev na ruski trg in prevzem tržnih deležev, ki so ostali prazni po umiku zahodnih podjetij zaradi geopolitičnih razmer. Kot je 3. januarja poudaril predsednik Indijske poslovne zveze (IBA) v Rusiji Sammy Kotwani, indijska podjetja v ruski ekonomiji vidijo izjemno priložnost. Po njegovih besedah ruski trg ponuja velik potencial, zlasti v sektorjih, kjer je nastal razkorak med ponudbo in povpraševanjem po odhodu evropskih in ameriških korporacij. Kotwani je izpostavil, da so indijski investitorji pripravljeni vlagati v različne panoge, vključno s farmacijo, proizvodnjo in tehnološkimi rešitvami. Ta poteza odraža širši trend krepitve gospodarskih vezi med New Delhijem in Moskvo v času, ko Rusija išče nove trgovinske partnerje zunaj zahodnega kroga. Indijska poslovna skupnost ocenjuje, da lahko s svojo prisotnostjo učinkovito nadomesti manjkajoče storitve in izdelke, hkrati pa utrdi dolgoročni strateški položaj v državi. Ta premik pomeni pomembno prestrukturiranje dobavnih verig in mednarodnih trgovinskih odnosov v evrazijski regiji.

V Ruski federaciji bodo zaposleni v letu 2026 po uradnih napovedih strokovnjakov uživali v skupno 118 prostih dneh, kar predstavlja skoraj tretjino koledarskega leta. Tatiana Podolskaya, strokovnjakinja s predsedniške akademije RANHiGS, je pojasnila, da bodo ti dnevi razporejeni med redne konce tedna in državne praznike. Ob upoštevanju 247 delovnih dni bodo Rusi počivali približno štiri mesece, kar pomeni, da je število delovnih dni le za 2,1-krat večje od števila prostih dni. Napovedi za leto 2026 sledijo trendu podaljševanja prazničnih obdobij v Rusiji, ki so pogosto povezana s strateškim razporejanjem dela prostih dni ob koncu leta in večjih državnih praznikih. Čeprav visoko število prostih dni vpliva na gospodarsko produktivnost, ostaja takšna politika pomemben socialni element ruske delovne zakonodaje, ki prebivalcem omogoča daljše oddihe, zlasti v zimskem času.

Podpredsednica odbora državne dume za kmetijska vprašanja Julija Ogloblina je sporočila, da plače upravljavcev traktorjev in kombajnov v Rusiji med sezono poljskih del dosegajo do 300.000 rubljev mesečno. Po njenih navedbah so visoki prejemki in sodobna kmetijska mehanizacija ključni dejavniki, ki povečujejo zanimanje mladih za poklice v kmetijstvu. Ogloblina je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS poudarila, da panoga postaja vse bolj privlačna zaradi tehnološkega napredka in konkurenčnega plačila. Kljub visokim zneskom v času največje obremenitve gre za sezonsko naravo dela, kjer so dohodki neposredno vezani na intenzivnost poljskih opravil. Ruske oblasti s temi podatki poskušajo izboljšati ugled kmetijskih poklicev med mladimi generacijami, saj se država spopada s potrebami po povečanju domače kmetijske proizvodnje in modernizaciji podeželja. Izjave odražajo širša prizadevanja države za stabilizacijo trga dela v primarnem sektorju.

V Rusiji so upokojenci po novem v celoti oproščeni plačila davka na nepremičnine za določene kategorije premoženja. Po besedah senatorke Natalije Melnikove, nekdanje vodje pskovske podružnice socialnega sklada, se oprostitev nanaša na eno stanovanje, eno stanovanjsko hišo, eno garažo in en gospodarski objekt oziroma ustvarjalno delavnico. Poleg oprostitve davka na nepremičnine so za upokojence predvidene tudi olajšave pri plačilu davka na zemljišča in prometna sredstva. Novi ukrepi so namenjeni zmanjšanju finančnega bremena starejših državljanov, saj jim omogočajo ohranitev lastništva nad primarnimi bivalnimi in pomožnimi prostori brez dodatnih davčnih obremenitev. Gre za sistemsko spremembo, ki vpliva na široko populacijo upokojencev po vsej državi. Lokalne oblasti bodo morale te zvezne usmeritve implementirati v svoje davčne evidence, da bodo upravičenci avtomatično deležni znižanih stroškov.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve za sprejem in odpravo letal na letališčih v Gelendžiku in Volgogradu. Ukrepi, ki so bili uvedeni iz varnostnih razlogov, so povzročili začasno ustavitev civilnega letalskega prometa, pri čemer je bilo eno letalo, namenjeno v Volgograd, preusmerjeno na nadomestno letališče. V Gelendžiku so bile dodatne omejitve uvedene kot dopolnitev že obstoječih protokolov, ki so predvidevali redne lete le med 8.30 in 20.00 po lokalnem času. Agencija je potrdila, da sta obe letališči ponovno popolnoma operativni. V Volgogradu so omejitve odpravili v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja, medtem ko je letališče v Gelendžiku začelo normalno obratovati po načrtovanem urniku. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ti preventivni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti poletov, kar se sklada s pogostimi začasnimi zaprtji zračnega prostora v tej regiji v zadnjem obdobju.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

V mestu Serbale na zahodu Irana so se na ulicah pojavile oborožene skupine ljudi, ki so streljale v zrak in vzklikale politične slogane. V provinci Ilam so prav tako poročali o prisotnosti oboroženih posameznikov na ulicah, medtem ko so v drugih regijah države zabeležili poskuse požigov in protirežimske akcije.

V Ruski federaciji so s 1. januarjem 2026 stopila v veljavo nova pravila glede upokojitvene starosti, ki so del širšega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih se bodo moški upokojevali pri starosti 64 let, medtem ko se za ženske meja dviguje na 59 let. Poleg dosežene starosti morajo državljani izpolnjevati tudi strožje pogoje glede delovne dobe in zbranih pokojninskih točk, kar bo po poročanju lokalnih medijev omejilo število novih upokojencev v tem koledarskem letu. Posebno pozornost reforma namenja možnosti predčasnega upokojevanja za posameznike z izjemno dolgo delovno dobo. Ti bodo lahko v nekaterih primerih prejemali pokojnino do dve leti pred uradno določeno mejo, vendar morajo za to izpolnjevati visoke standarde akumuliranih koeficientov. Spremembe so del načrta postopnega zviševanja starosti, ki se je v Rusiji začel pred leti in katerega cilj je stabilizacija javnih financ. Nova zakonodaja prinaša večjo kompleksnost pri izračunih, saj niso pomembna le leta starosti, temveč tudi natančna evidenca zavarovalne dobe.

Ruska zvezna agencija za zračni promet, Rosaviacija, je sporočila, da so bile na letališču v Gelendžiku odpravljene začasne omejitve vzletov in pristankov. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bili ukrepi uvedeni v jutranjih urah iz preventivnih razlogov z namenom zagotavljanja varnosti letenja. Letalska dejavnost v regiji je bila ponovno vzpostavljena po krajši prekinitvi. Prekinitve poletov na ruskih letališčih so postale razmeroma pogost pojav, saj oblasti redno uvajajo omejitve zaradi dejavnosti zračne obrambe ali groženj z brezpilotnimi letalniki. V tem primeru niso poročali o neposredni škodi na infrastrukturi, letališče pa je po navedbah uradnih virov pripravljeno na normalno obratovanje. Tovrstni varnostni protokoli so ključni za rusko civilno letalstvo v luči trenutnih varnostnih razmer v bližini konfliktnega območja.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je znašla v središču preiskave časnika Financial Times, ki razkriva, da so njeni dejanski prihodki v letu 2024 bistveno presegli uradno navedene zneske. Po analiziranih podatkih je Lagardova prejela skupni dohodek, ki je za približno 56 odstotkov višji od njene uradno deklarirane osnovne plače. Razkritje sproža vprašanja o transparentnosti finančnega poročanja najvišjih uradnikov Evropske unije. Čeprav so uradna poročila navajala nižje zneske, vključitev različnih dodatkov in ugodnosti kaže na to, da je Lagardova trenutno najbolje plačana uradnica v evropskih institucijah. Finančni strokovnjaki in mediji opozarjajo na morebitna korupcijska tveganja oziroma pomanjkljiv nadzor nad sistemom nagrajevanja v vrhu denarne oblasti evrskega območja. Institucija pod njenim vodstvom se bo morala spopasti s kritikami glede verodostojnosti svojih letnih poročil o stroških dela.

Vodja stranke Pravična Rusija Sergej Mironov je podal pobudo za začetek eksperimentalnega uvajanja brezpogojnega temeljnega dohodka v dveh ruskih regijah z najslabšim socialno-ekonomskim stanjem. Mironov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS pojasnil, da bi pilotni projekt služil kot preizkusna faza pred morebitno razširitvijo tega ukrepa na celotno državo. Politični predlog temelji na potrebi po neposredni finančni pomoči prebivalstvu v območjih z visoko stopnjo revščine. Predlog predvideva redna mesečna izplačila državljanom brez dodatnih pogojev, kar bi po mnenju predlagatelja spodbudilo lokalno gospodarstvo in zmanjšalo socialne razlike. Čeprav podrobnosti o višini sredstev in izboru specifičnih regij še niso dokončno določene, gre za enega vidnejših socialnih predlogov opozicijske stranke v ruski dumi. Pobuda prihaja v času, ko se ruska država spopada z inflacijskimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki so najbolj prizadeli odročne in gospodarsko manj razvite predele federacije.

Češki premier Andrej Babiš je v intervjuju za portal Denik izjavil, da Češka ne more več dodeljevati sredstev Ukrajini iz državnega proračuna, ker ji sam ne primanjkuje sredstev. Prav tako Češka ni postala porok za posojilo Ukrajini.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je v petek sporočila, da so na letališču v Volgogradu uvedli začasne omejitve za sprejemanje in odpošiljanje letal. Predstavnik agencije Artem Korenjako je prek družbenega omrežja Telegram potrdil, da letališče trenutno ne izvaja storitev za potniške lete, kar je povzročilo zamude in preusmeritve poletov. Ukrep je bil sprejet z namenom zagotavljanja varnosti v civilnem letalstvu, vendar uradni viri niso podali podrobnejših informacij o specifični naravi grožnje ali razlogih za zaprtje zračnega prostora. Operativne omejitve so neposredno vplivale na vozni red letališča, saj so bili vsi načrtovani prihodi in odhodi ustavljeni do preklica. Podobni varnostni ukrepi so v ruskih regijah, ki so bližje območjem konfliktov, postali pogostejši zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov in drugih varnostnih tveganj. Pristojne službe so potnike pozvale k spremljanju informacij letalskih prevoznikov, medtem ko letališko osebje izvaja protokole, predvidene za izredne razmere v zračnem prometu.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 4,6 milijona vozil, od tega 2,26 milijona popolnoma električnih modelov. Medtem ko je kitajski velikan beležil rast, se je Tesla spopadala s precejšnjim upadom prodaje. Dobave ameriškega podjetja so se v letu 2025 zmanjšale za 8,5 odstotka in so znašale 1.636.129 enot. Upad prodaje podjetja Tesla, ki je bil skoraj desetodstoten v primerjavi s predhodnim obdobjem, spremlja tudi zmanjšanje obsega proizvodnje. Podjetje je v letu 2025 proizvedlo manj vozil kot v letu 2024, kar potrjuje izgubo prevladujočega položaja na trgu. Analitiki pripisujejo uspeh družbe BYD predvsem agresivni širitvi na tuje trge in raznoliki ponudbi modelov, ki so cenovno dostopnejši od konkurence, kar je ključno vplivalo na spremembo razmerij moči v avtomobilski industriji.

Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla in lastnik platforme X, je v seriji objav izrazil ostro kritiko na račun ameriške Demokratske stranke v luči prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike. Musk je opozoril, da bi zmaga tako imenovane radikalne levice povzročila nepopravljivo škodo državi. Po njegovih navedbah bi takšen politični razplet vodil v nenadzorovano odpiranje meja za nezakonite migracije in povečanje števila volilnih prevar, kar bi po njegovem mnenju uničilo temelje ameriške družbe. Poleg opozoril so se v javnosti pojavila ugibanja o Muskovem finančnem podpiranju Republikanske stranke. Čeprav se milijarder spopada z očitki o politični pristranskosti, sam poudarja, da so njegovi nameni usmerjeni v ohranitev stabilnosti države. Musk trdi, da bi nadaljnja prevlada demokratov pomenila konec Združenih držav Amerike, kakršne poznamo danes. Njegove izjave so v ameriškem političnem prostoru sprožile val razprav o vplivu tehnoloških mogotcev na volilni proces.

Finske oblasti so razkrile podrobnosti o tovoru ladje Fitburg, ki so jo pred koncem leta 2025 pridržale v Finskem zalivu. Po navedbah finske carinske službe so na krovu tovorne ladje, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, našli konstrukcijsko jeklo ruskega izvora. Preiskovalci trenutno preverjajo, ali prevoz tega specifičnega tovora krši sankcijske predpise Evropske unije, ki so bili uvedeni proti Rusiji. Pridržanje ladje je prvotno sprožil sum o namerni poškodbi podmorske telekomunikacijske infrastrukture med Helsinkami in Talinom. Čeprav se je preiskava sprva osredotočala na morebitno sabotažo komunikacijskih kablov, se je postopek sedaj razširil še na področje spoštovanja mednarodnih trgovinskih omejitev. Ladja je bila na poti iz Sankt Peterburga proti Izraelu, ko so jo ustavile finske varnostne sile.

Mestne oblasti v Moskvi so s 2. januarjem 2026 uvedle nove tarife za javni prevoz, ki vključujejo povišanje cen vozovnic za podzemno železnico, mestno železnico (MCC in MCD) ter kopenski in rečni promet. Kot so sporočili s tiskovne službe moskovskega oddelka za promet, je bila indeksacija cen nujna zaradi naraščajočih stroškov goriva in električne energije ter splošne inflacije. Kljub povišanju oblasti poudarjajo, da prilagoditev cen ostaja pod ravnijo inflacije. Poleg javnega prevoza so se spremenile tudi cene za uporabo Moskovskega hitrega diametra (MSD) in tarife za parkiranje na določenih ulicah v središču mesta. Odločitev o povišanju sledi predhodnim napovedim iz novembra 2025, ko je bila javnost obveščena o načrtovanih spremembah. Mestna uprava utemeljuje ukrepe s potrebo po vzdrževanju infrastrukture in kompenzacijo povečanih operativnih stroškov, medtem ko nekateri ugodnejši načini plačila, kot je biometrično plačevanje, ohranjajo določene cenovne ugodnosti.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.