V ruskih prestolnih letališčih so danes zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki (droni) zadržanih več kot 60 letov. Ruske oblasti so bile prisiljene uvesti omejitve zračnega prostora nad Moskvo, kar je neposredna posledica povečanih varnostnih tveganj zaradi vstopov tujih objektov v varovano območje. Potniki so se spopadali z večurnimi zamudami, medtem ko so letalske družbe poskušale prilagoditi urnike poletov glede na trenutne varnostne razmere. Napadi z brezpilotnimi letalniki na rusko prestolnico so postali pogostejši, kar povzroča redne prekinitve civilnega letalstva in logistične težave v enem največjih evropskih prometnih vozlišč. Čeprav uradni viri niso poročali o večji gmotni škodi na sami letališki infrastrukturi, so operativne motnje povzročile precejšnjo gospodarsko škodo in negotovost med potniki. Varnostni ukrepi v okolici ključnih infrastrukturnih objektov v Rusiji ostajajo na najvišji ravni.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov na letališču Gagarin v Saratovu ter na moskovskih letališčih Domodedovo in Žukovski. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, kar se v ruskem letalskem prometu običajno zgodi ob nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. V Saratovu je bil aktiviran protokol »Kovjor« (Preproga), ki zahteva takojšen pristanek ali preusmeritev vseh civilnih letal v zraku. Operativni podatki kažejo, da so omejitve neposredno vplivale na urnike številnih poletov, letališča pa so za nedoločen čas prenehala s sprejemanjem in odpravljanjem potnikov. Ukrepi v Saratovu so sledili podobnim incidentom v preteklih mesecih, kar kaže na ponavljajoče se varnostno tveganje v regiji. Čeprav uradni viri niso eksplicitno potrdili vojaške narave grožnje, so tovrstne zapore v Rusiji postale standardni odziv na morebitne vdore v zračni prostor nad strateško pomembno infrastrukturo.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Ruska federacija je 1. januarja uradno začela s postopnim uvajanjem digitalnega rublja v proračunski in bančni sektor. Ta korak je postal mogoč po uveljavitvi sprememb proračunskega zakonika, ki omogočajo prenose sredstev v zvezne proračune in izplačila zveznim ustanovam v novi obliki nacionalne valute. Gre za začetno fazo obsežnega prehoda na digitalno valuto centralne banke, ki se bo stopnjeval v naslednjih letih. Po določenem časovnem načrtu bodo morale največje kreditne institucije in njihovi ključni trgovski partnerji zagotoviti operacije v digitalnih rubljih za vse uporabnike do 1. septembra 2026. Od januarja 2026 bo mogoče z novo valuto izvajati vsa proračunska plačila, medtem ko je popolna implementacija in razširitev funkcionalnosti predvidena za julij 2027. S tem ukrepom želi ruska centralna banka modernizirati plačilni sistem in zmanjšati stroške transakcij, hkrati pa okrepiti nadzor nad proračunskimi tokovi. Uvajanje digitalnega rublja je neposredna posledica zakonodaje, ki jo je predhodno podpisal predsednik Vladimir Putin, s čimer se Rusija pridružuje državam, ki razvijajo lastne digitalne valute centralnih bank (CBDC).

Finska policija je v okviru preiskave sumov sabotaže podmorskih komunikacijskih kablov v Finskem zalivu uradno priprla dva člana posadke tovorne ladje Fitburg. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je bila v središču pozornosti finskih in estonskih organov že od odkritja poškodb na več mednarodnih kablih, ki povezujejo Finsko, Estonijo in Švedsko. Poleg dveh oseb, ki sta bili priprti, so oblasti še dvema članoma posadke naložile prepoved zapuščanja države. Preiskovalci se osredotočajo na dejanja ladje med njeno potjo iz Rusije, ko naj bi prišlo do poškodovanja kritične infrastrukture. Čeprav so finske oblasti že ob koncu leta 2025 prevzele nadzor nad plovilom in 14-člansko posadko, so se šele zdaj odločile za konkretne pravne ukrepe proti posameznikom. Incident je povzročil precejšnjo skrb v baltski regiji, saj gre za vprašanje varnosti podvodnih povezav, ki so ključne za telekomunikacijski in digitalni promet med državami članicami Evropske unije. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo pri sidranju.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja 2024 uvedla začasne omejitve na več letališčih po vsej državi, kar je povzročilo zamude in motnje v letalskem prometu. Predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni na letališčih v Sočiju, Samari (Kuručom) in Krasnodarju. Po navedbah uradnih virov so bile omejitve nujne za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o specifični naravi groženj niso podali. Na letališču v Krasnodarju so omejitve trajale le 16 minut, nakar so pristojni organi ponovno odprli zračni prostor za sprejem in odpošiljanje letal. Precej večje težave so zaznali v Sočiju in Samari, kjer so bili vzleti in pristanki začasno popolnoma ustavljeni. Potnikom so svetovali, naj pozorno spremljajo statuse svojih poletov in se o spremembah urnikov predhodno posvetujejo z letalskimi prevozniki. Ti dogodki so se zvrstili po podobnih varnostnih ukrepih, ki so bili v zadnjih dneh uvedeni tudi v mestih Kazan, Nižnekamsk, Nižni Novgorod in Uljanovsk.

Rusko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo obresti na bančne vloge v letu 2026 neobdavčene do višine najmanj 160.000 rubljev (približno 1.600 evrov). Izračun temelji na formuli, zapisani v ruskem davčnem zakoniku, ki upošteva najvišjo ključno obrestno mero centralne banke v določenem letu. Ker je ključna obrestna mera 1. januarja znašala 16 odstotkov, se neobdavčeni prag izračuna kot produkt enega milijona rubljev in omenjene stopnje. Ruski državljani bodo v letu 2026 tretjič zapored plačali davek na dohodek iz obresti, pri čemer se obdavči le znesek, ki presega določen prag. Če se bo ključna obrestna mera v letu 2026 zvišala, se bo sorazmerno zvišal tudi neobdavčeni prag, vendar se po pojasnilih ministrstva ne more spustiti pod trenutno določenih 160.000 rubljev. Ta sistem omogoča varčevalcem, da vnaprej ocenijo svoje davčne obveznosti glede na donose svojih depozitov. Rusko finančno ministrstvo je potrdilo, da se metodologija izračuna ni spremenila, s čimer ohranjajo predvidljivost za komitente bank v obdobju visoke inflacije in spreminjajočih se denarnih politik.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela evro kot svojo nacionalno valuto in se s tem pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem korakom je država po več kot stoletju uporabe opustila bolgarski lev, ki je bil v obtoku od konca 19. stoletja. Menjalni tečaj je bil fiksno določen pri 1,95583 leva za en evro, kar zagotavlja stabilnost ob prehodu na skupno evropsko valuto. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je evro s tem dnem postal edino zakonito plačilno sredstvo na celotnem ozemlju države. Prehod na evro za Bolgarijo pomeni zaključek dolgotrajnega procesa integracije v evropske gospodarske tokove, ki se je začel z vstopom države v Evropsko unijo leta 2007. Nova valuta bo po pričakovanjih olajšala čezmejno poslovanje, spodbudila tuje investicije in poenostavila potovanja za več kot 350 milijonov prebivalcev razširjenega evrskega območja. Prve transakcije so bile uspešno izvedene že v prvih sekundah po polnoči, ko so zabeležili prve dvige gotovine na bankomatih v turističnih središčih.

Na Krasnodarskem območju je zaradi rekordnega sneženja in poledenitve električnih napeljav prišlo do obsežnih motenj v železniškem prometu, kar je prizadelo približno 50 vlakov. Ruske državne železnice (RŽD) so 1. januarja 2026 sporočile, da so nekatere postaje in deli prog ostali brez električne energije, zaradi česar so morali uvesti začasne vozne rede in spremeniti čase odhodov za številne linije. Snežni zameti in led na žicah so popolnoma ohromili infrastrukturo na območju Kubana. Za odpravljanje posledic naravne ujme je bilo aktiviranih več kot tisoč železničarjev, ki s pomočjo specializirane mehanizacije čistijo proge. Kljub intenzivnemu delu operativni štab poroča o dolgotrajnih zamudah, ki so se stopnjevale iz prejšnjega dne. Razmere ostajajo kritične, saj ekstremni vremenski pogoji še naprej ovirajo normalizacijo prometa na strateško pomembni severnokavkaški železniški povezavi. Potnikom svetujejo spremljanje sprememb v voznem redu, saj se pričakujejo dodatne odpovedi in prilagoditve poti.

Elon Musk je ponovil svojo trditev, da je enkrat plačal tako visok znesek davkov v ZDA, da je to povzročilo okvaro računalniškega sistema davčne uprave (IRS). Svojo izjavo je podal na družbenem omrežju X.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.

Veleposlanica Namibije v Ruski federaciji Monika Ndiliavike Nashandi je sporočila, da država preučuje možnosti za začetek izvoza piva in goveji izdelkov na ruski trg. Diplomatinja je poudarila, da bi namibijsko pivo, ki ga je označila za najboljšega na svetu, lahko postalo priljubljeno med ruskimi potrošniki. Odločitev za razmislek o novih izvoznih poteh prihaja v času, ko se ruski uvoz piva iz Evropske unije zmanjšuje in dosega najnižje ravni v zadnjem desetletju. Poleg pijač Namibija Rusiji ponuja tudi kmetijske izdelke, predvsem govedino. Nashandi je posebej izpostavila tradicionalno sušeno meso, znano kot biltong, ki se pripravlja pri visokih temperaturah in predstavlja pomemben del lokalne kulinarike. Veleposlanica je prepričana, da bodo ti namibijski delikatesni izdelki na ruskem trgu naleteli na dober odziv, saj država išče nove trgovinske partnerje za zapolnitev vrzeli v oskrbi s hrano in pijačo.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno prevzela skupno evropsko valuto evro in se pridružila evroobmočju kot njegova 21. članica. S tem dnem je država svojo nacionalno valuto lev nadomestila z evrom, kar predstavlja zgodovinski mejnik v njeni gospodarski in politični integraciji v Evropsko unijo. Odločitev o vstopu temelji na dolgoletnih prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev. Uvedba evra naj bi po navedbah uradnih virov prinesla številne koristi tako za posameznike kot za podjetja, saj odpravlja valutna tveganja in zmanjšuje stroške transakcij z drugimi državami članicami. Bolgarska vlada in centralna banka sta v obdobju pred prevzemom izvajali obsežne priprave, da bi zagotovili nemoten prehod in preprečili neupravičeno zviševanje cen, ki bi lahko obremenilo potrošnike v tem prehodnem obdobju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Rusko ministrstvo za finance je s 1. januarjem 2025 uveljavilo nove predpise, ki znatno zvišujejo minimalne maloprodajne cene žganih pijač. Po novem najnižja cena za pol litra vodke znaša 409 rubljev, kar predstavlja povišanje za 60 rubljev glede na prejšnjo vrednost 349 rubljev. Ukrep ne vpliva le na končne potrošnike, temveč zvišuje tudi veleprodajne cene, ki so se povzpele z 299 na 351 rubljev za enako količino. Poleg vodke se je podražilo tudi drugo žganje, vključno z brandyjem, katerega minimalna cena se je zvišala s 472 na 605 rubljev. Odredba, ki jo je ministrstvo objavilo decembra, je del širše strategije regulacije trga alkohola in zagotavljanja proračunskih prihodkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo te spremembe neposredno vplivale na kupno moč prebivalstva in strukturo porabe alkoholnih pijač v državi.

Ruske oblasti so uvedle nove, strožje pogoje za pridobitev enotnega družinskega dodatka, ki bodo stopili v veljavo 1. januarja 2026. Po novih pravilih mora vsak delovno sposoben odrasel član v družini z otroki, ki želi prejemati državno pomoč, v enem letu zaslužiti vsaj osemkratnik minimalne plače. Ta prag je trenutno določen pri 216.744 rubljih na leto, kar predstavlja nov finančni pogoj za dostop do socialnih transferjev. Namen spremembe je omejiti izplačila tistim družinam, kjer starši uradno ne izkazujejo zadostne delovne aktivnosti. Sprememba zakonodaje neposredno vpliva na letna družinska izplačila, ki so bila predvidena že konec leta 2025. Čeprav država obljublja letna izplačila za družine z otroki, so ti zneski zdaj pogojevani s pragom dohodka, ki ga morajo starši doseči na trgu dela. Ukrep odraža prizadevanja ruske vlade, da bi socialno pomoč usmerila k zaposlenim staršem in zmanjšala proračunska bremena pri prejemnikih brez uradnih prihodkov.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Letališče v ruskem mestu Iževsk je za krajši čas uvedlo omejitve za letalski promet, vendar so po navedbah ruskih oblasti delovanje že v celoti obnovili. Uradni predstavnik zvezne agencije za letalski promet Rosaviacija, Artem Korenjako, je v dopoldanskih urah sporočil, da so na letališču uveljavili začasne varnostne ukrepe, ki so vplivali na načrtovane prihode in odhode letal. Po krajši prekinitvi so omejitve umaknili, letališko osebje pa je ponovno začelo v celoti oskrbovati lete. Čeprav uradni viri niso podali specifičnih razlogov za nenadno zaprtje zračnega prostora nad regijo Udmurtija, so tovrstni ukrepi v Rusiji v zadnjem obdobju pogosti zaradi dejavnosti brezpilotnih letalnikov ali drugih varnostnih tveganj. Letališče zdaj deluje po ustaljenem urniku, potnikom pa svetujejo spremljanje informacij o posameznih letih.