Michael Flynn, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost, je izjavil, da morajo morebitni mirovni sporazumi za končanje konflikta v Ukrajini nujno upoštevati trenutne ozemeljske pridobitve Ruske federacije. Flynn je v pogovoru za medije poudaril, da so realne razmere na terenu ključni dejavnik, ki ga pogajalci ne smejo spregledati pri oblikovanju trajne rešitve za ustavitev sovražnosti. Njegove izjave prihajajo v času intenzivnih razprav v Združenih državah Amerike o prihodnji zunanjepolitični strategiji pod morebitno novo Trumpovo administracijo. Flynn, ki velja za vplivno osebnost v krogih blizu nekdanjemu predsedniku, meni, da bi ignoriranje trenutnega nadzora nad ozemlji onemogočilo dosego kakršnega koli stabilnega dogovora med Kijevom in Moskvo. Takšna stališča odražajo širši premik v delu ameriške politike, ki se zavzema za pragmatičen pristop h končanju vojne, četudi to pomeni boleče koncesije za ukrajinsko stran. Flynnove besede so v skladu z nekaterimi drugimi predlogi, ki so se pojavili v Trumpovem taboru in ki predvidevajo hitro rešitev konflikta s poudarkom na trenutnih frontnih črtah.

Sirsko obrambno ministrstvo je 9. januarja razglasilo šesturno premirje v mestu Alep, da bi zmanjšalo napetosti po oboroženih spopadih med silami prehodne vlade in kurdskimi enotami Sirskih demokratičnih sil (SDF). Prekinitev ognja, ki je začela veljati ob 3. uri zjutraj po lokalnem času, je bila omejena na mestne četrti Šejk Maksud, Ašrafija in Bani Zeid. Po navedbah uradne tiskovne agencije SANA je bil cilj ukrepa zaščita civilnega prebivalstva in preprečitev nadaljnje eskalacije v stanovanjskih območjih. Ministrstvo je od oboroženih skupin zahtevalo, da zapustijo omenjena območja v času trajanja premirja, pri čemer jim je bilo dovoljeno obdržati osebno lahko orožje. Sirska arabska vojska se je zavezala, da bo pripadnikom teh skupin zagotovila varen prehod do severovzhodnih delov države. Namen te odločitve je bil vzpostaviti pogoje za delovanje uradnih institucij in omogočiti varno vrnitev razseljenih prebivalcev na njihove domove. Situacija v Alepu ostaja negotova, saj so se spopadi ponovno razplamteli po daljšem obdobju nestabilnosti v regiji. Premirje predstavlja poskus prehodne oblasti, da stabilizira razmere v enem najpomembnejših sirskih mest, medtem ko se država spopada s kompleksnimi notranjimi konflikti in prisotnostjo različnih oboroženih frakcij. Čeprav je bila prekinitev ognja kratkotrajna, odraža nujnost reševanja humanitarne krize v naseljenih središčih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times zatrdil, da njegove pooblastila kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil niso omejena z mednarodnim pravom. Kot edino omejitev pri odrejanju vojaških operacij po svetu je izpostavil lastna moralna prepričanja, s čimer je sprožil nove razprave o mejah predsedniške moči in spoštovanju globalnih pravnih norm. Izjave prihajajo v času, ko administracija načrtuje stopnjevanje pritiska na morju, vključno z napovedmi o zasegu dodatnih naftnih tankerjev v Atlantskem oceanu. Trumpova retorika o neomejeni moči za vodenje vojne kjerkoli na svetu odstopa od ustaljenih diplomatskih praks in mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo vojaške sile in suverenost držav. Takšno stališče je neposredno povezano s preteklimi potezami njegove administracije, ki je že v začetku leta 2026 uporabila zgodovinske zakone za upravičevanje radikalnih notranjih in zunanjih politik. Napovedi o zasegu tankerjev in ignoriranje mednarodnih norm krepijo napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi tradicionalnimi zaveznicami v Evropi, ki vztrajajo pri spoštovanju mednarodnega pravnega reda.

Donald Trump je v intervjuju za New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Opozoril je Nigerijo glede genocida nad kristjani. Razkril je tudi, da bodo imele ZDA drugotno vlogo pri vojaški pomoči Ukrajini v primeru napada po morebitnem mirovnem sporazumu. Raper Sean ‘Diddy’ Combs, obsojen zaradi spolnih prekrškov, je zaprosil Trumpa za pomilostitev, a Trump o tem ni razmišljal.

Donald Trump je izrazil zaskrbljenost, da bi se dogajanje v Venezueli lahko sprevrglo v »katastrofo Jimmyja Carterja«. Izjavil je tudi, da ga ne skrbi iztekajoča se pogodba START z Rusijo, saj meni, da je to priložnost za dosego boljšega sporazuma. Prav tako je izključil možnost pomilostitve svrženega venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Ukrajinska prestolnica Kijev in mesto Lvov sta bila ponoči tarča silovitih napadov, ki so povzročili obsežne motnje v oskrbi z energijo in vodo. Po navedbah kijevskega župana Vitalija Klička so v prestolnici po eksplozijah zabeležili popoln mrk oziroma t. i. blekavt, kar je ohromilo ključno mestno infrastrukturo. Kličko je prek družbenih omrežij potrdil, da so se prebivalci spopadali tudi s pomanjkanjem pitne vode. Ukrajinski sistemi zračne obrambe so bili aktivirani nad Kijevom, da bi prestregli prihajajoče grožnje, vendar so poškodbe na energetskem omrežju kljub temu povzročile resne težave. Napadi so se vrstili v več valovih, kar je dodatno otežilo delo interventnih služb na terenu. V Lvovu na zahodu države so prav tako poročali o eksplozijah, kar kaže na širši obseg napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Razmere v obeh mestih ostajajo napete, saj pristojne službe poskušajo vzpostaviti osnovne storitve za prebivalstvo. Ti dogodki ponovno poudarjajo ranljivost ukrajinskega energetskega sektorja sredi zimskih mesecev, ko sta oskrba s toploto in elektriko ključnega pomena za preživetje civilistov. Informacije o morebitnih žrtvah še niso v celoti potrjene.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal pismo, v katerem je izrazil neomajno in brezpogojno podporo vsem odločitvam ter politiki Kremlja. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA je Kim v pismu poudaril, da je prijateljstvo med državama neprecenljivo, Putina pa je označil za svojega najdragocenejšega prijatelja. Severnokorejski voditelj je v sporočilu zapisal, da bo njegova podpora Rusiji trajna in večna. Izmenjava pisem med voditeljema se je zgodila kot odgovor na predhodno Putinovo pismo, kar kaže na dodatno krepitev diplomatskih in strateških vezi med Pjongjangom in Moskvo. Kim je v pismu izrazil tudi ponos nad tesnimi odnosi z Rusijo in pripravljenost, da državi v prihodnje še tesneje sodelujeta pri uresničevanju skupnih ciljev. Takšna retorika potrjuje uskladitev zunanjepolitičnih interesov obeh držav v luči trenutnih globalnih napetosti. Analitiki poudarjajo, da gre za nadaljevanje trenda vojaškega in političnega zbliževanja, ki se je intenziviralo po začetku ruske agresije na Ukrajino. Severna Koreja je ena redkih držav, ki javno in v celoti podpira ruska dejanja, medtem ko Rusija v zameno nudi podporo Pjongjangu v mednarodnih institucijah. Pismo Kim Džong Una služi kot formalna potrditev tega strateškega partnerstva, ki postaja vse bolj trdno in neposredno nasprotuje zahodnim interesom.

V mestu Kamensk-Uralsky v Sverdlovski oblasti je na dan pogreba svojega soproga Sergeja, ki je bil ubit med rusko vojaško operacijo v Ukrajini, nenadoma umrla plesalka Tatjana Šišina. O njeni smrti je javnost obvestil plesni studio Shafran, kjer je bila pokojna dejavna članica. Incident poudarja osebne tragedije, ki spremljajo dolgotrajni oboroženi spopad. Lokalna skupnost je pretresena nad dvojno tragedijo v družini Šišin, saj se je plesalka pripravljala na zadnje slovo od moža, ki je veljal za veterana tako imenovane posebne vojaške operacije. Vzrok njene nenadne smrti v poročilih ni bil podrobneje naveden, vendar so novice o dogodku hitro zaokrožile po regionalnih medijih in družbenih omrežjih. Dogodek odraža širši vpliv vojne na rusko civilno prebivalstvo, kjer se izgube na bojiščih prepletajo z osebnimi stiskami družinskih članov v zaledju. Gre za enega v vrsti primerov, ki v ruskem medijskem prostoru, kljub strogim omejitvam glede poročanja o vojni, pridobivajo pozornost zaradi svoje tragične narave.

Ameriška nevladna raziskovalna organizacija National Security Archive je objavila nedavno razkrita dokumenta in prepise telefonskih pogovorov med nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem mlajšim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ključni pogovor se je odvil 18. marca 2003, le dva dni pred začetkom ameriške invazije na Irak. Bush je v pogovoru poudaril, da vojaško posredovanje ne sme ogroziti strateškega sodelovanja med Moskvo in Washingtonom, hkrati pa je izrazil nezadovoljstvo nad močnim protiameriškim razpoloženjem v Franciji. Razkriti dokumenti vključujejo tudi zapise iz leta 2001, ko sta voditelja v zgodnjem obdobju svojih mandatov gojila precej bolj optimističen odnos. Bush je takrat Putinu zagotavljal, da državi druga drugi ne predstavljata grožnje in da si želi tesnega partnerstva. Ta zgodovinska komunikacija osvetljuje diplomatska prizadevanja ZDA, da bi nevtralizirale rusko nasprotovanje vojni v Iraku in ohranile stabilne odnose kljub enostranskim vojaškim potezam Washingtona na Bližnjem vzhodu. Objava teh arhivov razkriva kompleksnost takratnih mednarodnih odnosov in Putinovo pragmatično držo v času, ko se je Rusija postopoma integrirala v svetovne varnostne strukture. Dokumenti potrjujejo, da so se ZDA zavedale tveganj, ki jih je invazija prinašala za odnose z velesilami, zlasti s tistimi, ki so v varnostnem svetu Združenih narodov izražale zadržanost ali neposredno nasprotovanje ameriški politiki.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

V vasi Golovčino v ruski obmejni regiji Belgorod je bil v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjen vodja okrožja Grajvoron Dmitrij Pankov. Incident se je zgodil, ko je Pankov prispel na prizorišče predhodnega napada na gospodarski objekt, da bi ocenil škodo. Medtem ko je pomagal ženski, katere vozilo je bilo poškodovano v prvem udaru, je območje zadel drugi dron. Pankov je utrpel zaprto poškodbo glave in večkratne rane zaradi drobcev izstrelkov, njegovo stanje pa so zdravniki v lokalni bolnišnici ocenili kot srednje težko. Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da gre za že tretjo poškodbo Pankova med opravljanjem dolžnosti, in njegovo ravnanje izpostavil kot primer poguma. Poleg vodje okrožja sta bila v ločenem napadu v mestu Grajvoron ranjena še dva civilista, ko je dron zadel njuno vozilo. Poročila iz regije kažejo na stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo in transportna sredstva v neposredni bližini meje. Ruske oblasti so v zadnjih dneh zabeležile več smrtnih žrtev in ranjenih zaradi napadov z droni v vasi Gruzskoje in Šebekinskem okrožju. Napadi so povzročili znatno gmotno škodo na komercialnih objektih in zasebnih vozilih, kar še dodatno otežuje varnostne razmere za lokalno prebivalstvo v obmejnih območjih. Po navedbah guvernerja so se razmere v začetku januarja močno zaostrile, saj so napadi postali pogostejši in bolj usmerjeni na reševalne ekipe ter uradnike na terenu.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Tajska policija je na otoku Phuket pridržala 33-letnega ruskega državljana zaradi nezakonitega opravljanja dela turističnega vodnika. Centralni preiskovalni urad (CIB) je sporočil, da so moškega aretirali med pripravami na odhod skupine turistov na izlet z ladjo po Andamanskem morju. Ugotovili so, da ni imel delovnega dovoljenja, kar je kršitev tajske zakonodaje, saj je vodenje turistov pridržano izključno za tajske državljane. Ruski državljan je bil odpeljan na policijsko postajo v mestu Phuket, kjer se bo soočil s sodnim postopkom. Tajska zakonodaja za tovrstne prekrške predvideva denarno kazen ali deportacijo z prepovedjo ponovnega vstopa v državo. Poleg turističnih vodnikov tujcem ni dovoljeno opravljati poklicev, kot so frizerji, tajski maserji in rezalci dragih kamnov, kar poudarja strogost tajskih predpisov glede zaposlovanja tujcev v določenih sektorjih. Ta aretacija ni osamljen primer, saj so tajske oblasti že v preteklosti, vključno z letom 2016, pridržale ruske državljane zaradi podobnih obtožb o nezakonitem vodenju. Leta 2016 so na Phuketu prijeli dva ruska državljana, osumljena nezakonitega dela vodnikov. Poleg tega so v Tajlandiji prijeli tudi nekdanjega poslanca Primorskega okraja Dmitrija Nazarca, obtoženega organiziranja nezakonitega izvoza lesa v velikem obsegu, kar kaže na širše prizadevanje tajskih oblasti za boj proti nezakonitim dejavnostim tujcev.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.