Ameriška raziskovalna organizacija »Arhiv nacionalne varnosti« je objavila razkrite stenograme pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim. Ti pogovori so potekali tik pred invazijo ZDA na Irak in razkrivajo vpliv ameriške intervencije na sodelovanje med državama. Iz dokumentov je razvidno, da je George Bush mlajši Putinu tožil o protiameriškem razpoloženju v Parizu, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih pred vojno v Iraku. Ta razkritja osvetljujejo diplomatska ozadja in zaskrbljenosti, ki so jih voditelji delili v kritičnem obdobju, kar je pomembno za razumevanje poznejših dogodkov in odnosov med državami. Objavljeni dokumenti tako omogočajo vpogled v ključne pogovore, ki so se odvijali na najvišji politični ravni in so predhodili eni najpomembnejših geostrateških odločitev v začetku 21. stoletja. Razkritje teh pogovorov je pomembno za zgodovinarje in analitike mednarodnih odnosov, saj ponuja dodatne informacije o diplomatskih zapletih in pogajanjih, ki so vplivala na globalno politiko.

Tajska policija je na otoku Phuket pridržala 33-letnega ruskega državljana zaradi nezakonitega opravljanja dela turističnega vodnika. Centralni preiskovalni urad (CIB) je sporočil, da so moškega aretirali med pripravami na odhod skupine turistov na izlet z ladjo po Andamanskem morju. Ugotovili so, da ni imel delovnega dovoljenja, kar je kršitev tajske zakonodaje, saj je vodenje turistov pridržano izključno za tajske državljane. Ruski državljan je bil odpeljan na policijsko postajo v mestu Phuket, kjer se bo soočil s sodnim postopkom. Tajska zakonodaja za tovrstne prekrške predvideva denarno kazen ali deportacijo z prepovedjo ponovnega vstopa v državo. Poleg turističnih vodnikov tujcem ni dovoljeno opravljati poklicev, kot so frizerji, tajski maserji in rezalci dragih kamnov, kar poudarja strogost tajskih predpisov glede zaposlovanja tujcev v določenih sektorjih. Ta aretacija ni osamljen primer, saj so tajske oblasti že v preteklosti, vključno z letom 2016, pridržale ruske državljane zaradi podobnih obtožb o nezakonitem vodenju. Leta 2016 so na Phuketu prijeli dva ruska državljana, osumljena nezakonitega dela vodnikov. Poleg tega so v Tajlandiji prijeli tudi nekdanjega poslanca Primorskega okraja Dmitrija Nazarca, obtoženega organiziranja nezakonitega izvoza lesa v velikem obsegu, kar kaže na širše prizadevanje tajskih oblasti za boj proti nezakonitim dejavnostim tujcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra povabil na srečanje v Belo hišo, kar predstavlja nenaden diplomatski premik po mesecih napetosti in celo grožnjah z vojaškim posredovanjem. Povabilo je sledilo telefonskemu pogovoru med obema voditeljema, v katerem je Petro razložil razmere glede drog in drugih nesoglasij med državama. Trump je pogovor opisal kot »veliko čast« in izrazil veselje ob srečanju s Petrom v bližnji prihodnosti. Ta diplomatska poteza prihaja po obdobju izjemnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kolumbijo. Trump je namreč pred tem Petra obtožil povezav s trgovino z drogami, kar je kolumbijski predsednik ostro zanikal in javno objavil svoje bančne račune, da bi ovrgel te obtožbe. Poleg obtožb je Trump celo namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, kar je sprožilo močno diplomatsko zaskrbljenost in obsodbe v regiji. Srečanje v Beli hiši naj bi bilo namenjeno reševanju naraščajočih nesoglasij in izboljšanju odnosov med državama. Kljub predhodnim ostrim izjavam in grožnjam so se odnosi nenadoma preoblikovali v bolj konstruktivno smer, kar kaže na pripravljenost obeh strani za dialog in iskanje rešitev za skupne izzive, vključno z bojem proti drogam.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Trump označil za "veliko čast". Pogovor je bil iniciiran s strani Kolumbije, natančneje Petra, ki je poklical Trumpa, da bi razpravljala o situaciji z drogami. Ta pogovor sledi preteklim napetostim, ki so se pojavile v juliju 2025, ko je Trump grozil Kolumbiji zaradi njenega obnašanja v mednarodnih odnosih. Trump je ob tem tudi javno pozval Petro, naj se srečata v Beli hiši, kar kaže na morebitno otoplitev odnosov med državama po predhodnih diplomatskih sporih in obtožbah. Petro je po pogovoru na družbenih omrežjih objavil sporočilo, v katerem je namignil na izboljšanje odnosov med Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, objavil pa je tudi fotografijo s simboli obeh držav. Kljub temu, da je bil ton pogovora po Trumpovih besedah cenjen in je izrazil veselje do prihodnjega srečanja, ostaja odprto vprašanje, kako se bosta reševala pereča vprašanja, kot je boj proti drogam in uskladitev zunanjepolitičnih stališč. Zgodovinski kontekst Trumpove nestrpnosti do mednarodnih kriz in njegovega pristopa k diplomaciji, ki vključuje trgovinske grožnje, dodaja plast kompleksnosti k prihodnjim odnosom med ZDA in Kolumbijo. Pričakuje se, da bo prihodnje srečanje v Beli hiši ključno za določitev smeri dvostranskih odnosov, zlasti glede na Trumpovo pretekle izjave o Kolumbiji. Medtem ko je Trump v preteklosti pokazal nestrpnost do reševanja mednarodnih kriz, kot je ukrajinska, in bil kritičen do političnih nasprotnikov doma, se zdi, da je bil tokratni pogovor s Petrom konstruktiven. To nakazuje na pragmatičen pristop obeh strani k reševanju odprtih vprašanj, kar bi lahko privedlo do stabilnejših in bolj sodelovalnih odnosov v prihodnosti.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

V neposredni bližini obrežja Šelepihinskaja v Moskvi so v soboto, 6. januarja, odkrili črno vrečko, v kateri je bilo pet ročnih bomb. Po poročanju operativnih služb je nevaren predmet v enem izmed nenaseljenih oziroma nestanovanjskih prostorov našel moški, ki je o najdbi nemudoma obvestil nujne službe. Eksplozivna sredstva so bila opremljena s črnimi varovalkami, kar je sprožilo takojšnjo intervencijo varnostnih organov. Policija in pirotehnične enote so kraj dogodka zavarovali in začeli s preiskavo izvora streliva. Tiskovna služba organov pregona je potrdila, da so predmete zasegli in jih poslali na nadaljnje analize, da bi ugotovili njihovo uporabnost in morebitno povezavo s kriminalnimi dejavnostmi. Incident je povzročil začasno vznemirjenje v ruski prestolnici, vendar poročil o poškodovanih ali neposredni nevarnosti za prebivalstvo po začetni najdbi ni bilo.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med tiskovno konferenco v torek, 6. januarja, s svojim nenavadnim vedenjem pritegnil pozornost javnosti. Med nagovorom medijem je Trump nepričakovano začel izvajati nenavadne kretnje z obrazom in telesom ter ob tem spuščal nerazumljive zvoke, kar je povzročilo začudenje med prisotnimi novinarji in opazovalci. Dogodek se je pripetil v okviru uradnega nastopa, kjer bi moral predsednik podati pojasnila o aktualnih političnih vprašanjih. Namesto tega je njegovo obnašanje zasenčilo vsebino konference. Analitiki in tuji mediji so hitro začeli razpravljati o naravi tega incidenta, vendar uradnih pojasnil iz njegovega tabora glede specifičnega vedenja še ni bilo podanih. Incident ponovno odpira vprašanja o komunikacijskem slogu prihodnjega voditelja najmočnejše svetovne sile.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

V japonski prefekturi Šimane je v nedeljo, 6. januarja, prišlo do močnejšega potresa, v katerem je bilo poškodovanih najmanj šest ljudi. Kot poroča televizija KHB, so poškodovance zaradi različnih telesnih poškodb, ki so jih utrpeli med tresenjem tal, nemudoma prepeljali v bolnišnice. Po prvih informacijah so štiri osebe poiskale zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki so jih dobile ob padcih med samim potresom. Japonske oblasti so sporočile, da so reševalne ekipe na terenu in preverjajo morebitno dodatno škodo na infrastrukturi ter iščejo morebitne druge poškodovane prebivalce. Prefektura Šimane, ki leži ob obali Japonskega morja, sicer velja za seizmično aktivno območje, vendar pa so tokratni sunki povzročili precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom. Podatki o večji materialni škodi za zdaj niso bili objavljeni, vendar preventivni pregledi objektov še potekajo.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.