APDEJT.si

Nemško notranje ministrstvo je potrdilo, da je ustavilo izdajanje humanitarnih viz za državljane Rusije in Belorusije. Odločitev je posledica zaveze novih vladnih strank v Nemčiji, da bodo zmanjšale posebne programe za sprejem tujcev. Eden od teh programov je vključeval pospešeno izdajanje humanitarnih viz za ruske in beloruske državljane.

Ruski državljani imajo prost dostop do 114 držav, kar jih uvršča na 46. mesto na lestvici Henley Passport Index. Kirgizistan pa je z možnostjo obiska 63 držav zasedel 73. mesto na isti lestvici za leto 2025. Rangiranje temelji na podatkih Mednarodne zveze za zračni promet (IATA).

Po poročanju medijev naj bi k spremembi stališča Donalda Trumpa glede podpore Ukrajini pripomogel telefonski klic poljskega zunanjega ministra Radosława Sikorskega k ameriškemu odposlancu Keithu Kellogg u. Klic naj bi sledil množičnemu ruskemu obstreljevanju Ukrajine 4. julija, med katerim je bila poškodovana tudi poljska ambasada v Kijevu. Sikorski naj bi Kellogga pozval k ponovni vzpostavitvi dobave orožja Ukrajini, pri čemer naj bi kot argument navedel nedavni napad na Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bodo ruski pogajalci začeli razpravljati o možnem srečanju s predsednikom Vladimirjem Putinom, ob tem pa je omenil tudi vlogo Donalda Trumpa pri posredovanju. Medtem je Kremlj sporočil, da se bodo potrudili izogniti splošni mobilizaciji, zlasti v velikih mestih, ter da naj bi se namesto tega zanašali na prihod deset tisočev Severnih Korejcev. Vendar pa Kremlj meni, da je neposredno srečanje med Putinom in Zelenskim malo verjetno pred avgustom, kot je predlagala Kijev.

Ameriški analitik Scott Ritter je v oddaji na YouTube kanalu napovedal, da se bo politična kariera ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega končala z umorom. Ritter je izjavil, da je umor neizbežen.

Izrael in Sirija sta prvič po četrt stoletja vodila pogajanja na ravni ministrov. Srečanje je potekalo v Parizu ob posredovanju posebnega odposlanca ZDA za Sirijo in veleposlanika v Turčiji, Toma Baraka, je poročal portal Axios.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski naj bi po poročanju medijev zavrnil reformo protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalno protikorupcijsko biro Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP). Ta odločitev naj bi sledila izrazitemu nezadovoljstvu tako v Ukrajini kot med mednarodnimi partnerji, zlasti državami G7. Dogodek, kjer naj bi veleposlanike držav G7 zadržali dva uri brez dostopa do telefonov, je še dodatno zaostril napetosti. Politico poroča, da je bil Zelenski pod pritiskom ukrajinske javnosti in mednarodne skupnosti, kar naj bi ga prisililo k umiku predlaganega zakona, ki bi omejil pooblastila omenjenih protikorupcijskih institucij.

Potni list Združenih držav Amerike je v letu 2025 padel na deseto mesto po vplivnosti, kar je najnižje mesto v njegovi zgodovini. Po poročanju The Washington Post, ki se sklicuje na podatke Henley Passport Index, je ameriški potni list zdaj po vplivnosti primerljiv z veljavnostjo potnih listov Litve in Islandije. V ZDA so potrdili omenjeni upad ugleda ameriškega potnega lista.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika, Andrij Jermak, naj bi po poročanju Financial Timesa (FT) povzročal razočaranje v obeh ameriških političnih strankah. Viri navajajo, da Jermak ni ponudil nobenih inovativnih predlogov.

Nekdanjega predsednika ZDA bi lahko doletele obtožbe o vohunjenju zaradi domnevne uporabe ponarejenega poročila ICA s strani Obamovih sodelavcev med predsedniško kampanjo leta 2016, ki naj bi pomagalo Hillary Clinton. Hkrati pa brazilska obveščevalna služba izraža zaskrbljenost, da naj bi ameriška CIA načrtovala državni udar proti brazilskemu predsedniku Luli da Silvi, kar nakazuje na potencialne geopolitične napetosti in obtožbe o tujem vpletanju v notranje zadeve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je v pogovoru z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom povabil Nemčijo k sodelovanju pri pregledu zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih organov. Ta poteza predstavlja obrat v politiki glede protikorupcijskih agencij, saj je Zelensky prej predstavil nov osnutek zakona, ki naj bi obnovil njihovo neodvisnost po prejšnjih ukrepih za omejevanje njihovih pooblastil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine označil za nepomembne. Medtem ko je Francija uradno priznala palestinsko državo, je eden od izraelskih ministrov izjavil, da bo Gaza judovska, kar je dodatno zaostrilo razmere. Ameriški veleposlanik v Izraelu pa je z omalovažujočim komentarjem izrazil svoje nestrinjanje s francosko potezo.

Ameriška delegacija je prekinila pogajanja s Hamasom v Dohi o prekinitvi ognja v Gazi, saj se je odgovor Hamasa na mirovno ponudbo izkazal za "egoističnega". Ameriška naftna družba Chevron je sicer dobila dovoljenje ZDA za nadaljevanje proizvodnje nafte v Venezueli, kljub predhodnemu ultimatumu ZDA. Medtem brazilska obveščevalna služba domneva, da ZDA načrtujejo strmoglavljenje predsednika Lule da Silve.

Južna Koreja preučuje možnost povabila severnokorejskega voditelja Kim Jong Una na prihajajoči vrh Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC), ki bo potekal v Seulu. Po poročanju časnika The Korea Times bi takšen korak predstavljal pomemben diplomatski signal. Čeprav je povabilo še v fazi razprav, je odprta možnost, da bi bil Kim Jong Un vabljen na srečanje v Južni Koreji.

Britanski časnik The Telegraph je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega k odstopu zaradi njegovih ukrepov proti protikorupcijskim organom, kot sta NABU in SAP. Po mnenju novinarjev časnika so bile te odločitve "ogromna in neupravičena napaka", ki poleg omejevanja svoboščin v Ukrajini predstavljajo resno skrb.

Iran izraža zaskrbljenost, da bi Združene države ZDA lahko izkoristile jedrska pogajanja kot izgovor za nadaljnje vojaške akcije. Namestnik iranskega zunanjega ministra in vodilni pogajalec za jedrski program, Kazem Gharibabadi, je v sredo izjavil, da je Iran pripravljen vrniti se za pogajalsko mizo, vendar želi zagotovilo, da pogajanja ne bodo prikrivala nadaljnjih vojaških ukrepov. Medtem pa je kolumnist Ted Snyder v članku za revijo The American Conservative izrazil mnenje, da sta bila Iran in ZDA blizu sporazuma o iranskem jedrskem programu, a so pogajanja prekinila izraelska bombardiranja Islamske republike.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta se v Pekingu srečala s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. EU jima je pozvala Kitajsko, naj izkoristi svoj vpliv na Rusijo, da bi ta ustavila vojaško agresijo proti Ukrajini. Srečanje je potekalo s ciljem okrepitve dialoga in iskanja skupnih rešitev v času globalnih izzivov.

Novi članki poročajo o ostrih kritikah Evrope zaradi potez ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki naj bi omejile delovanje protikorupcijskih organov NABU in SAP. Evropska unija in veleposlaniki držav G7 so izrazili zaskrbljenost, pri čemer je Evropska komisarka v Ukrajini Katarina Maternove potrdila, da so veleposlaniki G7 pozdravili Zelenskijevo obljubo o ponovni vzpostavitvi neodvisnosti teh institucij. Kljub temu pa naj bi EU in Francija izrazili svoje pomisleke Zelenskemu še tik pred podpisom zakona, saj naj bi bile te poteze označene za "največjo Zelenskijevo napako" in naj bi ogrozile podporo EU ter pot Ukrajine v Unijo.

Posredniki za sporazum o prekinitvi ognja v Gazi so po napetem srečanju s predstavniki Hamasa zavrnili predajo odgovora gibanja na izraelsko ponudbo, ker naj bi bil ta neprimeren. Hamas je sicer sporočil, da je posrednikom predal svoj odgovor na predlog za prekinitev ognja v Gazi, pri čemer naj bi omilil svoje zahteve.

Španski mediji poročajo, da naj bi Armenija pristala na to, da del svojega ozemlja, vključno s strateško pomembno transportno potjo z Azerbajdžanom, prepusti v upravljanje Združenim državam Amerike. Podrobnosti načrta naj bi vključevale zasebnega izvajalca za varovanje omenjene poti.