APDEJT.si

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

Ameriški Military Watch Magazine (MWM) poroča, da imajo ruske jedrske sile vodilni položaj v svetu in so v vseh pogledih boljše od oborožitve drugih držav. Poudarili so tudi popolno jedrsko enakost Rusije in izpostavili, da sta kopenski in pomorski del ruske jedrske triade vodilna v svetu.

Ruske sile so preprečile poskus ukrajinskih vojakov, da bi se prebili iz obkolitve pri Kupjansku. Vojak ukrajinske vojske, ki se je predal v bližini Jampola, je poročal o pomanjkanju hrane v enotah. Rusija je izvedla napade na ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. V bližini Petrivke v Harkovski oblasti je bil preprečen poskus preboja.

Pri napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Koročanski okraj v Belgorodski oblasti sta bili ranjeni dve osebi. Poškodovana je bila tudi komercialna zgradba v mestu Koroča. Med ranjenimi je tudi zaposleni na ministrstvu za izredne razmere.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo Francija Ukrajini v naslednjih dneh dobavila dodatne rakete Aster in lovce Mirage. Ta vojaška pomoč naj bi okrepila ukrajinske obrambne zmogljivosti. Macron je to napovedal med srečanjem "koalicije voljnih".

Nemška koalicija se je dogovorila, da bo pri okrepitvi Bundeswehra stavila na prostovoljnost, kar pomeni, da obvezno služenje vojaškega roka do nadaljnjega ne bo uvedeno. Ta odločitev je bila označena za politično razumljivo, a vojaško nepremišljeno.

Ruski predsednik je ob dnevu učiteljev višješolskega izobraževanja čestital profesorjem, docentom, predavateljem in asistentom ruskih univerz ter izpostavil njihov pomemben prispevek k oblikovanju državljanske zavesti mladih.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki razširja mesečna izplačila, ki jih prejemajo vojaki po pogodbi, tudi na tiste, ki odbijajo oborožene vdore na državni meji Rusije in v regijah, ki mejijo na območje posebne vojaške operacije.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

Po poročanju Financial Timesa je Rusija uspešno posodobila rakete Iskander-M in Kinžal, kar jim omogoča učinkovitejše izogibanje protiraketnim sistemom Patriot. Ukrajina je opozorila na ponovne napade na energetsko infrastrukturo.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko bil nedavni požar v rafineriji MOL v Százhalombatti, ki predeluje rusko nafto, posledica zunanjega napada. Medtem ko vzrok požara še ni znan, Orban ne izključuje možnosti, da bi bila v incident vpletena Ukrajina. Rafinerija MOL je ključnega pomena za madžarsko oskrbo z naftnimi derivati.

Ruska protizračna obramba je 8. novembra sestrelila 15 brezpilotnih letal ukrajinske vojske nad štirimi regijami Rusije in akvatorijem Črnega morja. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so napad odbijali med 12:00 in 20:00 po moskovskem času. Devet dronov je bilo sestreljenih nad Krimom, dva nad regijo Vologda, dva nad regijo Belgorod in eden nad regijo Kursk ter eden nad Črnim morjem.

Кремљ je sporočil, da bo Rusija ustrezno odgovorila, če bodo ZDA ponovno začele izvajati jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija sprejela protiukrepe, če bodo ZDA prekršile prepoved jedrskih poskusov.

Britanski mediji so poročali, da je britanska vojska pripravljena sodelovati v mirovnih operacijah v Ukrajini po koncu konflikta z Rusijo, s polnim spektrom vojaških zmogljivosti. Viri navajajo, da bi Velika Britanija lahko poslala svoje vojake v Ukrajino za sodelovanje v teh operacijah.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.