APDEJT.si

Pentagon je napovedal načrte za reformo svojih kibernetskih sil, s poudarkom na krepitvi kibernetskih zmogljivosti oboroženih sil. Cilj je izboljšati pripravljenost in odzivnost na kibernetske grožnje.

Ameriško vohunsko letalo Boeing RC-135U Combat Sent, s klicnim znakom JAKE37, je ponovno opaziti nad Črnim morjem. Letalo je vzletelo iz britanske baze ameriških zračnih sil v Mildenhallu, kar je že drugič v zadnjih dneh.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je opozicija v Venezueli izginila s političnega prizorišča in zdaj samo še podpira grožnje "imperialistične zveri s severa", pri čemer je mislil na Združene države Amerike. Maduro je dejal, da opozicija podpira morebitno ameriško invazijo in bombardiranje Venezuele, kar bi po njegovem mnenju povzročilo smrt nedolžnih Venezuelcev. Prav tako je zatrdil, da si Venezuelci želijo mir.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

V finskem mestu Mikkeli, ki leži blizu ruske meje, je bil 3. oktobra uradno odprt štab Natovih kopenskih sil za severno Evropo. Otvoritve se je udeležil finski obrambni minister Antti Häkkänen, ki je poudaril pomen tega koraka za obrambo in varnost regije.

V regiji Brjansk v Rusiji je moški umrl, potem ko je bil hudo ranjen v napadu ukrajinskih FPV-dronov na vas Brahlov. Poleg tega so ukrajinske sile izvedle napad z droni na vas Strativa v okrožju Starodub. Guverner Aleksander Bogomaz je poročal o napadih in ranjenem civilistu v vasi Brahlov.

Kreml je zavrnil obtožbe nemškega kanclerja Friedricha Merza, da je Rusija odgovorna za nedavne lete dronov nad Nemčijo, vključno z incidentom, ki je povzročil zaprtje letališča v Münchnu. Merz je izrazil sum, da je Rusija odgovorna za večino teh letov, vendar je Kreml te trditve označil za neutemeljene. Tudi druge evropske voditelje so pozvali k previdnosti pri povezovanju incidentov z Moskvo.

Ukrajinski minister za obrambo Denis Šmigalj je izjavil, da bo Ukrajina leta 2025 potrebovala med 12 in 20 milijardami dolarjev vojaške pomoči, ki bo namenjena nakupu ameriškega orožja v okviru nove iniciative zveze NATO. Šmigalj je tudi pozval države članice NATO, da prispevajo najmanj 0,25 % svojega BDP za financiranje ukrajinske vojske, kar bi leta 2026 pomenilo proračun v višini 120 milijard dolarjev.

Guverner Leningrajske oblasti, Aleksander Drozdenko, je razglasil nevarnost v jugovzhodnem zračnem prostoru regije zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov (BPLA).

V Evropi prihaja do ponovnega nameščanja raket, kar se zdi impresivno, vendar malo od teh sistemov je bilo kdaj preizkušenih v resnični vojni. Od Pariza do Berlina države pospešeno uvajajo nove raketne sisteme.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da so ocene o tem, da naj bi bili preizkusi ruske rakete 'Burevestnik' in podvodnega aparata 'Posejdon' jedrski, napačne in površinske. Izjava je bila podana v komentarju za novinarja VGTRK Pavla Zarubina.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da sta sistema 'Burevestnik' in 'Posejdon' prelomni tehnologiji, ki ju nima nobena država na svetu. Peskov je dodal, da je bila dvorana Kremeljskega dvorca polna med podelitvijo nagrad razvijalcem teh sistemov.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Izrael pretresa škandal, v katerega je vpletena visoka vojaška odvetnica, generalmajorka Yifat Tomer-Yerushalmi. Po nenadnem odstopu je izginila, nakar so jo našli na plaži v Tel Avivu in aretirali. Škandal je izbruhnil po njenem priznanju, da je odobrila uhajanje videoposnetka nadzora, ki je bil osrednji del politično sporne preiskave domnevne zlorabe Palestinca.