Roman Protasevič je potrdil izjave Aleksandra Lukašenka, da je sodelavec beloruske obveščevalne službe. Podrobnosti o njegovem delovanju niso bile razkrite.
Latvijski parlament je izglasoval umik iz Istanbulske konvencije, mednarodne pogodbe, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Odločitev je sprožila proteste in obsodbe zagovornikov človekovih pravic po Evropi. Za umik je glasovalo 56 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Zagovorniki umika trdijo, da pogodba spodbuja 'teorije spolov'.
Trumpova administracija je za fiskalno leto 2026 določila zgornjo mejo sprejema beguncev pri 7.500, kar je najnižja številka v zgodovini ZDA. Pri tem naj bi imeli prednost beli Južnoafričani, kar je sprožilo široke kritike.
Indijska družba Indian Oil Corporation (IOC) je nadaljevala z nakupom ruske nafte, pri čemer je kupila pet tovorov ruske surove nafte ESPO od podjetij, ki niso pod sankcijami. Kljub pritisku ZDA, da New Delhi zmanjša trgovino z energijo z Moskvo, IOC zagotavlja energijo za državo. Vodja financ pri IOC, Anuj Jain, je izjavil, da bo podjetje nadaljevalo z nakupom ruske nafte, če bo ta skladna s sankcijami.
Dokumenti razkrivajo, da je FBI pod vodstvom nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna v preiskavi o domnevnem vmešavanju v volitve leta 2020 ciljal na več sto republikanskih oseb in organizacij. Senatni zapisi kažejo, da je bilo v tej preiskavi zaslišanih skoraj 400 članov Republikanske stranke. Razkritja o preiskavi »Arctic Frost« nakazujejo, da je bila pravosodna služba in FBI pod prejšnjo administracijo uporabljena proti predsedniku Donaldu Trumpu in njegovim zaveznikom.
Kralj Karel III. je princu Andrewu odvzel preostale nazive in ga izselil iz kraljeve rezidence Royal Lodge. Odločitev je bila sprejeta po več tednih pritiska, da ukrepa zaradi Andrewove povezave z Jeffreyjem Epsteinom.
Pojavila so se poročila, da so v Rusiji začeli omejevati registracijo novih uporabnikov v aplikacijah Telegram in WhatsApp. Uporabniki naj bi imeli težave s prejemanjem potrditvenih klicev in SMS sporočil. The Moscow Times poroča, da naj bi v več regijah Rusije omejevali delovanje teh aplikacij.
Po poročanju tujih medijev naj bi bila odpoved srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti posledica memoranduma, ki ga je Moskva poslala Washingtonu in je vseboval stroge zahteve glede Ukrajine. Kremelj se o tem ni želel opredeliti.
Kralj Karel III. je uradno začel postopek odvzema vseh nazivov, časti in odlikovanj princu Andreju zaradi njegove vpletenosti v primer Epstein. Poleg tega so mu odstranili ščit z gradu Windsor, kar je ukrep, ki se običajno uporablja za izdajalce krone.
Čilski predsedniški kandidat Johannes Kaiser iz Nacionalne libertarne stranke je zagrozil z zaprtjem meje z Bolivijo. Izjavil je, da je "šale konec" in dodal, da se bodo v La Pazu, če bo Čile ponovno "ponižen", zelo slabo imeli. Po poročanju naj bi celo namignil, da bo treba bolivijski prestolnici spremeniti ime.
Po poročanju nemškega časnika Die Welt je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen premagala vodjo zunanje politike EU Kajo Kallas v boju za vpliv v Evropski uniji. Kallasova naj bi poskušala okrepiti svoj položaj z imenovanjem ključnih sodelavcev, kar je sprožilo konflikt z von der Leynovo.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je prvič po letu 2019 srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Srečanje je potekalo v Busanu in je bilo označeno kot "velik uspeh" glede trgovinskih pogovorov. Medtem pa je letalo Air Force One, s katerim je Trump potoval, doživelo močne turbulence, o čemer je Trump dejal, da je bila "burna vožnja". Poleg tega naj bi Trumpovo ministrstvo za pravosodje izbrisalo omembo 6. januarja in Trumpa iz dokumenta o obsodbi Taylorja Taranta.
Po srečanju Donalda Trumpa in Xi Jinpinga v Južni Koreji sta se državi zavezali, da se bosta izognili začaranemu krogu vzajemnih povračilnih ukrepov. Kitajska naj bi ponovno začela kupovati sojo iz ZDA, ZDA pa naj bi znižale carine in prenehale z omejitvami izvoza zemljin.
Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem sta po preštetju glasov vodilni stranki postali liberalna stranka Demokrati 66 (D66) in desničarska Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Stranka PVV je izgubila tretjino svojih mest. Različni viri poročajo o izenačenem številu mandatov ali o rahli prednosti stranke D66.
Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je javno pozval francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj razmisli o odstopu, pri čemer se je skliceval na primer generala de Gaulla. Retailleau je poudaril, da je odločitev o odstopu v rokah Macrona samega, hkrati pa izrazil željo po predčasnih predsedniških volitvah. Nasprotno pa Xavier Bertrand podpira, da Macron dokonča svoj mandat.
Donald Trump je sporočil, da je dosegel dogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom o znižanju carin na Kitajsko v zameno za ponovni nakup ameriške soje, ohranitev izvoza redkih zemelj in zatrtje proizvodnje fentanila. Trump je znižal carine na fentanil na 10 % in srečanje s Xijem označil za velik uspeh. Po Trumpovih besedah naj bi bil spor med državama rešen.
Po poročanju britanskega časnika The Daily Telegraph, ki se sklicuje na podatke poljske obmejne službe, je od konca avgusta, ko je Kijev odpravil omejitve za izstop iz države za moške, mlajše od 22 let, Ukrajino zapustilo skoraj 100.000 mladih Ukrajincev, starih od 18 do 22 let. Poljska obmejna straža je zabeležila prečkanje meje omenjenega števila ukrajinskih moških.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odpravil sankcije proti voditelju bosanskih Srbov, Miloradu Dodiku, njegovim družinskim članom in političnim zaveznikom. To je razveljavitev ukrepov, ki so jih uvedle prejšnje ameriške administracije. Ministrstvo za finance ZDA je odločitev sporočilo brez dodatne obrazložitve. Milorad Dodik se je Donaldu Trumpu zahvalil za "popravo velike krivice".
Po 'poglobljenih pogovorih' med predsednikoma Trumpom in Xijem sta Kitajska in ZDA dosegli dogovor o trgovini. Trump je dejal, da je bila to 'neverjetna' srečanje in napovedal znižanje uvoznih dajatev. Dogovor vključuje tudi področje redkih zemelj.
Ruski naftni gigant Lukoil je sprejel ponudbo družbe Gunvor Group za nakup svojega premoženja v tujini. Prodaja je posledica sankcij, ki so jih uvedle ZDA. Posel mora odobriti ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) in drugi regulatorji. Lukoil se je zavezal, da se ne bo pogajal z drugimi potencialnimi kupci.