APDEJT.si

Evropska unija se sooča z izzivi pri sprejemanju odločitev o pomoči Ukrajini zaradi nasprotovanja Madžarske. Po poročanju Deutsche Welle, EU priznava, da ne more zaobiti madžarskega veta pri vstopu Ukrajine v unijo in upa na spremembo oblasti na Madžarskem po parlamentarnih volitvah leta 2026. Hkrati pa Politico poroča, da EU raziskuje možnosti, kako brez soglasja Madžarske sprejeti odločitev o prenosu ruskega premoženja v korist Ukrajine.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je zavrnil ponudbo Združenih držav Amerike za trimesečni odlog ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov v zameno za predajo celotne zaloge obogatenega urana. Po njegovih besedah Teheran in Washington nista dosegla dogovora o vprašanju "snapback" sankcij. Pezeškian je zahteve ZDA označil za nesprejemljive.

Japonske pomorske sile so prvič zaznale jedrsko podmornico projekta "Borej" ruske mornarice, ki se je nahajala 40 kilometrov od japonskih obal. Podmornico so opazili v bližini otoka Hokkaido, spremljali pa so jo raketna križarka in reševalni vlačilec. Odkritje je sprožilo aktivacijo japonskih patrulj.

Južnokorejski minister za zunanje zadeve Čo Hjen je med srečanjem z ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom na obrobju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku zaprosil rusko stran za zagotovitev ugodnih pogojev za delovanje južnokorejskih podjetij v Rusiji. Agencija Yonhap poroča, da je Čo Hjen Lavrova prosil, naj Moskva ustvari 'ugodne pogoje za delo južnokorejskih podjetij', ki nadaljujejo z delom v Rusiji.

Evropska unija pripravlja 19. paket sankcij proti Rusiji, ki bo usmerjen v preprečevanje finančnih lukenj, ki jih Moskva uporablja za izogibanje obstoječim omejitvam. Sankcije bodo prizadele tudi podjetja iz Kirgizistana, ki poslujejo z Rusijo. Evropska komisija predlaga tudi reparacijsko posojilo za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, financirano z uporabo dobička od zamrznjenega ruskega premoženja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil tako imenovane 'vojne barone', da podpihujejo konflikt v Ukrajini. Erdoğan je to izjavil na diplomatskem forumu Bosphorus, pri čemer je poudaril, da ti akterji prispevajo k eskalaciji napetosti.

Britanski mediji, med drugim Telegraph in Daily Mail, poročajo, da je srečanje nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z britanskim kraljem Karlom III., premierjem Kirom Starmerjem in drugimi uradnimi osebami v Združenem kraljestvu morda vplivalo na spremembo njegovega stališča glede krize v Ukrajini. Mnenje Trumpa naj bi se spremenilo po pogovoru z monarhom.

Varnostni svet ZN je zavrnil predlog Kitajske in Rusije za preložitev ponovne uvedbe sankcij proti Iranu zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Sankcije, ki vključujejo omejitve na sredstva, orožje in rakete, so bile ponovno uvedene v soboto. Evropske države in ZDA so nasprotovale resoluciji, ki jo podpirata Kitajska in Rusija.

V dokumentih, povezanih s primerom spolnih zlorab, v katerega je bil vpleten finančnik Jeffrey Epstein, so se pojavila imena več znanih osebnosti, med njimi milijarderja Elon Musk in Peter Thiel ter nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Steve Bannon. Dokumente so predali člani demokratske stranke ZDA odboru predstavniškega doma za nadzor in vladne reforme.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, češ da je Kijev obseden z Budimpešto in si zamišlja grožnje, ki ne obstajajo. Szijjarto je obtožil Zelenskega, da 'vidi stvari, ki jih ni'.

Donald Trump, predsednik Združenih držav Amerike, naj bi po poročanju Politica imel velik vpliv na Evropo, celo do te mere, da so ga nekateri poimenovali "predsednik Evrope". Sam Trump je izjavil, da ga voditelji Evropske unije tako imenujejo, kar pa uradniki zanikajo. Generalni sekretar Nata ga je celo imenoval "očka". Medtem pa nekateri evropski diplomati menijo, da ga je bolj primerno primerjati s "botrom".

Južnokorejski minister za zunanje zadeve Cho Hyun je na srečanju z ruskim ministrom Sergejem Lavrovom v New Yorku zaprosil Rusijo, da zagotovi ugodne pogoje za delovanje južnokorejskih podjetij v Rusiji. Izrazil je tudi zaskrbljenost glede usode južnokorejskih državljanov v Rusiji.

Evropska unija je kritizirala izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina s pomočjo EU ponovno vzpostavi svoje nekdanje meje. Španska gazeta El Pais poroča, da v EU menijo, da je to napačno prepričanje. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pozval EU, naj pozitivno gleda na Trumpove izjave o Ukrajini, kot poroča The Telegraph.

Bivši britanski premier Tony Blair naj bi po poročanju več medijev prevzel vodenje novega organa, »Gaza International Transitional Authority« (GITA), ki bi služil kot vrhovna politična in pravna avtoriteta v Gazi za obdobje do petih let. Bela hiša naj bi podpirala to pobudo, ki predvideva začasno upravo v Gazi po vojni.

Uradniki poročajo, da bi lahko majhni modularni in mikro reaktorji (SMR) ponudili cenovno ugodnejšo pot do jedrske energije za afriške države v primerjavi z običajnimi velikimi elektrarnami. Po besedah Lassine Zerbo so SMR-ji bolj izvedljiva rešitev za afriške energetske potrebe kot velike konvencionalne naprave. Ruanda se pripravlja na izgradnjo svojega prvega raziskovalnega reaktorja, mini jedrske elektrarne, kot del projekta, ki naj bi presegel proizvodnjo energije.

Iran je zagrozil, da bo prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), če bodo Združeni narodi ponovno uvedli sankcije proti državi. Iranski predsednik je poudaril, da Iran ne namerava izdelati jedrskega orožja, generalni direktor IAEA pa je potrdil, da Iran trenutno nima jedrskega orožja in da so njihovi jedrski programi miroljubni. Iranski uradnik za jedrsko energijo je kritiziral Zahod po ponovni uvedbi sankcij Varnostnega sveta ZN in napovedal, da bo Iran sledil svoji jedrski poti. ZN naj bi ponovno uvedli obsežne sankcije proti Iranu zaradi spornega jedrskega programa.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Vodja prepovedane opozicijske stranke v Moldaviji je vlado obtožil političnega preganjanja. Prepoved sodelovanja stranki na volitvah naj bi povečala napetosti pred ključnim glasovanjem.

Slovaški parlament je v tretji, zadnji obravnavi sprejel spremembe ustave, ki določajo, da obstajata samo dva spola: moški in ženski. Spremembe so bile sprejete z večino glasov, kar pomeni, da je to stališče zdaj pravno utrjeno v državi. Predlog je bil prvič obravnavan aprila, drugo branje pa je sledilo junija.

Kremlj je izjavil, da bi bilo mogoče hitro ponovno zagnati preostali nepoškodovani del plinovodov Severni tok, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo, uničena pred tremi leti. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ob tem obtožil administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, da je vedela za sabotažo plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2.