Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) je poročal o močnem sončnem izbruhu razreda M7,1. Gre za prvi tovrstni dogodek po treh dneh relativnega zatišja na površju Sonca. Izbruh te intenzivnosti spada med močnejše pojave, ki lahko vplivajo na dogajanje v zemeljski ionosferi, vendar ne predstavlja najvišje stopnje nevarnosti. Znanstveniki so pojav zabeležili prek opazovalnih sistemov laboratorija, ki spremljajo aktivnost v aktivnih območjih zvezde. Izbruhi razreda M so desetkrat šibkejši od ekstremnih izbruhov razreda X, vendar še vedno lahko povzročijo kratkotrajne motnje v radijskih komunikacijah na polarnih območjih in vplivajo na delovanje satelitskih sistemov v zemeljski orbiti. Trenutno se Sonce nahaja v obdobju povečane aktivnosti, kar je pričakovano glede na njegov 11-letni cikel.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Leto 2025 je bilo v Moskvi najtoplejše od začetka rednih meteoroloških opazovanj leta 1779, so sporočili s tiskovne službe Moskovske državne univerze Lomonosov (MGU). Po navedbah strokovnjakov so povprečne temperature v iztekajočem se letu presegle vse dosedanje rekorde, kar potrjuje trend naraščanja temperatur v ruski prestolnici. Podatki, ki jih je v torek, 30. decembra 2025, objavila tiskovna agencija TASS, temeljijo na dolgotrajnih arhivih opazovanj. Čeprav so se meritve začele že v 18. stoletju, so prav v zadnjem obdobju zabeležena najizrazitejša odstopanja od dolgoletnih povprečij, letošnje leto pa je po toplotnih vrednostih premagalo vse pretekle mejnike.

Neznani radijski pirati so vdrli v oddajanje ruske kratkovalovne radijske postaje UVB-76, ki je v javnosti znana pod vzdevkom »radijska postaja sodnega dne«. Incident se je zgodil okoli 16.45 po moskovskem času, ko so na frekvenci postaje namesto običajnega ritmičnega brenčanja zazveneli odlomki iz baleta Labodje jezero. Glasbenemu programu je sledila priredba pesmi iz sovjetske risanke Bremenski godci, ki je vključevala besedilo o napadih na Kijev, slišati pa je bilo tudi druge priljubljene skladbe, povezane z rusko vojaško propagando. Kljub vdoru v radijski spekter je standardni zvočni marker postaje UVB-76 ves čas ostal slišen v ozadju piratskega signala. Radijski amaterji, ki redno spremljajo to frekvenco, so potrdili poskus motenja oddajanja, kar so kasneje prek spletnih sistemov za sledenje frekvencam potrdili tudi uradni viri, vključno s tiskovno agencijo TASS. Gre za enega redkih primerov uspešnega vdora v frekvenčni pas te skrivnostne postaje, ki naj bi služila strateškim vojaškim komunikacijam Ruske federacije.

Ruski haker iz skupine PalachPro je vdrl v približno 2400 kamer za video nadzor na celotnem ozemlju Ukrajine in pridobil neomejen dostop do njihovih strežnikov. Po poročanju portala URA.ru so napadalci za vdor izkoristili ranljivosti v varnostnih sistemih nadzornih naprav, kar jim je omogočilo popoln nadzor nad pretoki podatkov in arhivskimi posnetki. Incident predstavlja resen varnostni izziv za ukrajinske oblasti, saj so hakerji s tem dejanjem pridobili vpogled v dogajanje na javnih mestih in morebitnih strateških lokacijah. Skupina PalachPro je prek dostopa do strežnikov vseh opazovanih sistemov ohromila zaupnost podatkov in vzpostavila nadzorno infrastrukturo, ki bi lahko služila za nadaljnje obveščevalne dejavnosti v času trajajočega konflikta.

Znanstveniki iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) so potrdili, da bo v novoletni noči nad severnimi in severozahodnimi deli Rusije mogoče opazovati severni sij. Po njihovih izračunih bodo nebesni pojav spremljali šibki geomagnetni viharji, ki bodo omogočili vidnost pojava tudi v bolj naseljenih območjih, vključno s Sankt Peterburgom. Strokovnjaki so pojasnili, da so tovrstni pojavi posledica povečane sončne aktivnosti, ki vpliva na zemeljsko magnetosfero. Napovedi kažejo na ugodne razmere za opazovalce na območjih, ki so običajno podvržena tovrstnim atmosferskim fenomenom. Čeprav bodo magnetne nevihte šibke, bodo zadoščale za vizualni učinek v jasnih nočnih razmerah. Ruski mediji ob tem opozarjajo prebivalce na možnost krajših motenj v radijskih komunikacijah, kar je običajen spremljevalni pojav ob povečani geomagnetni aktivnosti. Znanstveniki bodo razmere spremljali skozi celotno praznično obdobje, da bi zagotovili čim bolj natančne podatke za javnost.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je določil, da bo Rusija od leta 2026 dalje vsako leto med 6. in 12. aprilom obeleževala teden vesolja. Pobuda je namenjena krepitvi nacionalne zavesti o ruskih dosežkih v vesoljski tehnologiji in raziskovanju. Za predsednika organizacijskega odbora, ki bo skrbel za izvedbo dogodkov, je bil imenovan prvi namestnik predsednika vlade Denis Manturov. Odlok, ki je bil objavljen 29. decembra, vsebuje tudi priporočila voditeljem ruskih regij, naj zagotovijo izvedbo ustreznih dogodkov in akcij na lokalni ravni. Objava sovpada z nedavnim uspešnim lansiranjem rakete Sojuz, ki je v orbito utirila blok z 52 sateliti. Teden vesolja se bo zaključil 12. aprila, na dan, ko v Rusiji tradicionalno praznujejo dan kozmonavtike v spomin na prvi polet Jurija Gagarina v vesolje.

Ameriški geolog Burns je ugotovil, da se medzvezdni objekt 3I/ATLAS nahaja v ravnini ekliptike, nekoliko južneje, kot skupina sončnih peg. Odkritje nakazuje na morebitno povezavo med Soncem in tem nenavadnim medzvezdnim telesom.

Ruski znanstveniki z IKI RAN so poročali, da so se na Soncu v treh urah zgodile tri močne eksplozije. Aktivnost Sonca je bila zabeležena ponoči, 29. decembra.

V Vilujskem okrožju Jakutije je padel fragment ruske nosilne rakete Sojuz-2.1b, ki je dan prej poletela s kozmodroma Vostočni. Strokovnjaki skupaj z Roskosmosom ocenjujejo morebitno radiacijsko kontaminacijo.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Izraelska vojska je prejela prvo lasersko obrambno orožje Iron Beam, ki ga je dobavila družba Rafael Advanced Defense Systems. Sistem bo integriran v izraelsko letalstvo in bo del večplastnega sistema zračne obrambe. Izraelski obrambni minister Israel Katz je poudaril, da je to prvič, da je laserski prestrezni sistem visoke moči dosegel popolno operativno raven.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Zdravniki so opazili povezavo med dolgotrajno uporabo klepetalnih robotov, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI), in razvojem psihotičnih motenj pri nekaterih pacientih. Dolgotrajna interakcija z UI lahko povzroči razvoj psihoz in blodnjavega stanja. Primeri takšnih simptomov se pri pacientih, ki dlje časa komunicirajo z UI, pojavljajo vse pogosteje.

Gradnja letališča na kozmodromu Vostočni v Rusiji naj bi bila po načrtih končana leta 2026.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.