Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile ime "Trump-razred". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot megalomansko potezo, drugi pa jo pozdravili kot prizadevanje za okrepitev ameriške mornariške moči. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila, ter da bodo ključnega pomena za ohranjanje ameriške vojaške prevlade.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v novoletnem sporočilu Vladimirju Putinu poudaril, da sta se Severna Koreja in Rusija povezali s krvjo, življenjem in smrtjo v vojni v Ukrajini. Kim je bilateralne vezi označil za dragoceno skupno dobrino, ki jo je utrdilo deljenje krvi v istem jarku.

Donald Trump je ukazal obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma ponovno začne testiranje jedrskega orožja po 30-letnem premoru. Kremelj je napovedal odgovor, če bodo ZDA kršile moratorij na jedrske poskuse. Strokovnjak Oleh Rybachuk meni, da Trumpov ukaz postavlja Putina v slabši položaj.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Generalni sekretar Hezbolaha, Naim Qassem, je izjavil, da si skupina pridržuje pravico do odgovora na izraelski uboj visokega vojaškega poveljnika Haythama Tabatabaija in ni izključil možnosti novega konflikta z Izraelom. Hkrati je libanonska vojska okrepila svojo prisotnost na območju ob meji z Izraelom in razstavlja položaje Hezbolaha.

V zgodnjih jutranjih urah je v grškem mestu Menidi prišlo do streljanja med tujimi državljani. Med spopadom je bil en moški ustreljen v nogo in prepeljan v bolnišnico Agia Olga, kjer so ugotovili, da ni v smrtni nevarnosti. Policija preiskuje incident.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Libanonska obveščevalna agencija je razkrila in razbila izraelsko vohunsko mrežo, ki je načrtovala teroristične napade, vključno z bombnimi napadi in atentati, na ozemlju Libanona. Aretirane so bile osebe, ki so delovale za Izrael.

Ameriška vojska je v četrtek v vzhodnem Tihem oceanu razstrelila še eno domnevno ladjo za tihotapljenje drog. V operaciji so bili ubiti štirje moški, ki jih ameriška vojska označuje za "narko-teroriste".

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo vrsto bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump-razred". Te ladje naj bi bile del "Zlate flote" in naj bi bile največje, najhitrejše in najmočnejše bojne ladje, kar jih je ZDA kdaj zgradila. Projekt vključuje tudi sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno, medtem ko drugi poudarjajo pomen ohranjanja ameriške vojaške premoči.

Po smrtonosnem streljanju v Yalovi, v katerem so bili ubiti trije policisti, so v Turčiji aretirali 110 osumljencev za povezave z Islamsko državo na 114 lokacijah v Istanbulu. V Siriji je ameriška vojska sporočila, da je bilo ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države, po zasedi, v kateri sta umrla dva ameriška vojaka in pogodbenik.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po poročanju novih člankov, so novinarji in duhovniki vložili tožbo zoper zvezno vlado zaradi "ekstremne" sile, uporabljene na protestih pri poslopju ICE v Broadviewu. Zvezna tožba trdi, da so zvezni agenti Trumpove administracije uporabili nasilne taktike za zatiranje svobode govora pri poslopju ICE v Broadviewu, kar je spodbudilo pozive k takojšnjemu posredovanju sodišča. Illinois in Chicago sta vložila tožbo zoper Trumpovo administracijo zaradi napotitve Nacionalne garde v Chicago.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Donald Trump je v intervjuju za Politico ponovil kritike na račun evropskih voditeljev, češ da Evropa propada na področjih migracij, politike in podpore Ukrajini, pri čemer naj bi veliko govorili in malo naredili. Izrazil je tudi pomisleke glede pomanjkanja volitev v Ukrajini in nakazal, da bo velikost zmagala v vojni v Ukrajini. Evropska komisija je odgovorila, da bi morale volitve v Ukrajini potekati šele, ko bodo razmere to dopuščale.