Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.

Donald Trump je dejal, da so ZDA »pripravljene in napolnjene«, da se odzovejo, če bo Iran pobil protestnike, kar je sprožilo opozorila iz Teherana, da bi ameriško posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je obljubil, da bo ZDA »prišla na pomoč« protestnikom.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Volilna komisija v Mjanmaru, ki jo je imenovala vojska, je začela razglašati zmagovalce prve faze splošnih volitev, ki potekajo v treh delih. Sporočili so, da je stranka, ki jo podpira vojska, osvojila večino sedežev.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Ruske sile so v petek, 2. januarja, izvedle silovit raketni napad na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov, pri čemer je bila neposredno zadeta večnadstropna stanovanjska stavba. Po zadnjih podatkih ukrajinskih uradnikov je bilo v napadu ranjenih najmanj 25 ljudi, stavba pa je bila močno poškodovana oziroma delno porušena. Reševalne ekipe so na terenu preiskovale ruševine, da bi našle morebitne preživele ali dodatne žrtve, medtem ko so lokalne oblasti potrdile obsežno materialno škodo na civilni infrastrukturi. Napad se je zgodil v času, ko se napetosti na fronti kljub občasnim poročilom o diplomatskih prizadevanjih v tujini stopnjujejo. Harkov, ki leži blizu ruske meje, ostaja ena izmed glavnih tarč ruskega obstreljevanja, današnji incident pa ponovno izpostavlja ranljivost civilnega prebivalstva v urbanih središčih. Ukrajinska stran je po dogodku ponovila pozive mednarodni skupnosti k okrepitvi zračne obrambe, da bi preprečili tovrstne uničujoče napade na stanovanjske soseske.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, stresel zvezno državo Guerrero v južni Mehiki. Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike (USGS) je bil epicenter potresa v bližini Acapulca, pomembnega pristanišča in turističnega središča na pacifiški obali. Tresenje tal so čutili tudi v približno 400 kilometrov oddaljenem glavnem mestu Ciudad de México, kjer so se prebivalci sredi prazničnega konca tedna v paniki umaknili na ulice. Naravna nesreča je terjala najmanj eno smrtno žrtev, ko je zaradi poškodb umrl 60-letni moški, poleg tega pa je bilo poškodovanih še 12 ljudi. Kljub precejšnji magnitudi poročila za zdaj ne navajajo večje gmotne škode v prestolnici ali v letoviških krajih. Reševalne ekipe so na terenu in preverjajo stanje infrastrukture, medtem ko prebivalci ostajajo v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih popotresnih sunkov. Dogodek je povzročil precejšen preplah v regiji, ki je seizmično aktivna, a so tokratne posledice glede na moč sunka ostale razmeroma omejene.

V ruskem napadu na zasedeno ukrajinsko vas Horli v regiji Herson je bilo na silvestrovo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Med smrtnimi žrtvami naj bi bila tudi otroka. Napad se je zgodil v času, ko so diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta dosegla kritično točko, saj predsednik Volodimir Zelenski trdi, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kijev je navedbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile izvajajo napade izključno na vojaške objekte in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je Rusija na novoletno noč nad Ukrajino poslala rekordno število več kot 200 dronov, ki so povzročili škodo na energetskem omrežju v sedmih regijah. Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru napoveduje zmago, so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Putina, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in Washingtonom.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni v Ukrajini, ki se zdaj bliža svojemu četrtemu letu. Putin je ruske vojakov označil za heroje in skušal projicirati podobo odločnosti in stabilnosti, kljub temu da so kritiki njegovo strategijo izčrpavanja označili za dolgoročno škodljivo za rusko gospodarstvo in mednarodni položaj. Nagovor se je odvil v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za končanje konflikta, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi diplomatska prizadevanja administracije Donalda Trumpa. Čeprav Putin javno zagovarja uspeh ruske vojske, analitiki opozarjajo, da je prvotni načrt o hitri zmagi propadel že leta 2022, kar je Rusijo prisililo v dolgotrajno in krvavo vojno izčrpavanja. Država je postala močno odvisna od Kitajske, njena izolacija od Zahoda pa se poglablja. Putinova retorika o zmagi tako ostaja v nasprotju s poročili o velikih izgubah in gospodarskih izzivih, hkrati pa poskuša z njo ohraniti notranjo stabilnost pred napovedanimi novimi krogi pogajanj, ki so se v preteklosti že odvijala v Moskvi in Miamiju.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi obljubil boj proti draginji in uvedbo socialističnega programa. Njegova kampanja je med mladimi volivci sprožila veliko navdušenje, a je obenem pritegnila tudi kritike desnice. Med zaprisego so množice vzklikale »obdavčite bogate«. Napovedal je oživitev obdobja »velike vlade« in zavračanje prostega trga, individualizem pa naj bi zamenjala državna intervencija.