APDEJT.si

Slovaški državni proračun je konec julija 2025 dosegel primanjkljaj v višini 3,637 milijarde evrov, pri čemer so bili prihodki višji za 1,942 milijarde evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Medtem je češki državni proračun julija izkazal primanjkljaj v višini 168,2 milijarde kron, kar je najnižji deficit od začetka pandemije covida-19, vendar hkrati šesti najvišji od nastanka Češke. Od junija se je deficit povečal za 15,8 milijarde kron.

Slovenski peki opozarjajo na nevarnost prehranske krize in pozivajo državo, da sprejme načrt za zaščito domače proizvodnje živil. Predlagajo, da se povečanje izdatkov za obrambo, dogovorjeno znotraj NATA, usmeri tudi v podporo živilskim subjektom kritične infrastrukture, kot so pekarne in mlini. Milan Lapšanský, predsednik SZPCC, je poudaril, da bi morala Slovenija slediti zgledu Finske, ki si prizadeva za 80-odstotno domačo proizvodnjo ključnih živil.

Nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris je sporočila, da leta 2026 ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije. Ta odločitev odpira možnost, da bi se leta 2028 ponovno potegovala za predsedniški položaj v ZDA.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Kamala Harris se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije, kar pušča odprto pot za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Po porazu proti Donaldu Trumpu se vrača v Kalifornijo in nakazuje, da želi postati ključna sila v obnovi demokratske stranke.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti sodniku brazilskega vrhovnega zveznega sodišča Alexandru de Moraesu. Ameriško ministrstvo za finance ga obtožuje samovoljnega odobravanja predkazenskih postopkov, zlasti v povezavi s političnimi dejanji proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Sankcije poudarjajo napetosti med brazilsko politično in pravosodno sfero ter mednarodnim odzivom na te dogodke.

Izrael je javno obsodil načrte Kanade za priznanje Države Palestine, češ da s tem škodi prizadevanjem za prekinitev ognja in predajo talcev. Tudi ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral kanadsko izjavo.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na uvoz indijskega blaga, vendar kljub temu nadaljuje trgovinska pogajanja z Indijo. Z Južno Korejo je sklenil sporazum, ki vključuje 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno za naložbe v ZDA. Poleg tega je Trump podpisal odlok o posebnih dajatvah na baker in odpravil carinsko izvzetje za pošiljke majhne vrednosti. Brazilija je prejela 50-odstotno carino.

Dve izraelski organizaciji za človekove pravice sta Izrael javno obtožili genocida v Gazi, kar je prelomilo izraelski tabu, medtem ko obtožbe o antisemitizmu služijo kot odgovor. Češka je medtem izrazila mnenje, da priznanje Palestine trenutno ni produktivno, saj Gazo nadzoruje Hamas. Nekatere zahodne države si prizadevajo za priznanje Palestine, da bi končale vojno v Gazi in zagotovile dolgotrajen mir, česar pa Izrael in ZDA ne podpirajo. Arabske države in EU se strinjajo, da mora Hamas položiti orožje in se umakniti iz Gaze, s ciljem demilitarizirane Palestine ob Izraelu. Izraelski minister Ze'ev Elkin je celo zagrozil z aneksijo delov Gaze, da bi povečal pritisk na Hamas, kar bi uničilo rešitev dveh držav.

Ameriško pravosodno ministrstvo je prekinilo večmilijonsko finančno podporo za preprečevanje oboroženega nasilja v Združenih državah Amerike. Predsednik ZDA Donald Trump je prav tako zagrozil z novimi carinami Braziliji, ki bi se lahko uveljavile od začetka avgusta. Opozorila so se pojavila, da bi izguba Brazilije lahko okrepila kitajsko dominacijo v svetu.

Opozicijska stranka SaS na Slovaškem je vložila predlog zakona za ukinitev obveznega plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje od tako imenovanih pasivnih prihodkov. Novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju je vložil poslanec Marián Viskupič (SaS), ki trdi, da bi takšna sprememba pozitivno vplivala na podjetnike in prebivalce.

Nemška vlada je sprejela osnutek proračuna za leto 2026, ki predvideva rekordne investicije. S tem želi Berlin opustiti fiskalni konzervatizem v korist modernizacije države in krepitve obrambne sposobnosti, pri čemer načrtuje zadolžitev v višini 174,3 milijarde evrov. Kljub temu, da je predlog proračuna za 2026 že sprejet, Nemčija še nima dokončno potrjenega letošnjega proračuna, saj je vlada padla in so bile razpisane predčasne volitve.

Opozicijska stranka SaS je ostro kritizirala izjave slovaškega premierja Roberta Fica, da je ruska ekonomija močnejša od nemške. SaS je Ficove trditve označila za širjenje dezinformacij in poudarila, da je nemško gospodarstvo več kot dvakrat večje od ruskega, merjeno po osnovnem nominalnem BDP.

Na Slovaškem naj bi podjetja od začetka leta 2027 obvezno izdajala elektronske račune in digitalno, v realnem času, poročala finančni upravi o dobavah blaga in storitev. Ta sprememba izhaja iz novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki jo je predlagalo slovaško ministrstvo za finance.

Opozicijska stranka Progresivna Slovaška (PS) trdi, da premier Robert Fico (Smer-SD) s konšpiracijami o tujih vplivih na Slovaškem poskuša prikriti načrtovano dvigovanje davka na dodano vrednost (DPH) za dve odstotni točki v naslednjem krogu konsolidacije. Po mnenju PS naj bi ljudi čakala nova podražitev, Fico pa naj bi z omenjenimi izjavami zgolj odvrnil pozornost od teh načrtov.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA od 1. avgusta uvedle 25-odstotne carine na indijski uvoz. To odločitev je utemeljil z indijskimi vezmi z Rusijo in nakupom ruske energije. Ruski Kreml je sporočil, da so na sankcije že imuni, kljub Trumpovim grožnjam z novimi ukrepi. Cena delnic podjetja Apple je po tej objavi padla v predtrgovanju. Trump je tudi dejal, da ne bo odložil roka za uveljavitev teh ukrepov.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Britanija septembra priznala obstoj Palestine, če Izrael ne bo sprejel ukrepov za trajen mir in končanje katastrofalnih razmer v Gazi. Izjava prihaja kot opozorilo Izraelu, naj doseže premirje z gibanjem Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zanikal, da bi se o priznanju Palestine pogovarjal s Starmerjem na njunem srečanju na Škotskem.

Avstralska vlada je razširila seznam socialnih omrežij, prepovedanih za otroke, mlajše od 16 let. Na seznam je bil dodan tudi priljubljena videoplatforma YouTube, s čimer so razveljavili prejšnjo odločitev o izjemi. Avstralski parlament je zakon o prepovedi socialnih omrežij za mlajše od 16 let sprejel že lani.

Združeno kraljestvo je dostavilo prvo humanitarno pomoč v Gazo, Izrael pa je načrte Združenega kraljestva o priznanju Palestine označil za nagrado Hamasu, ki kaznuje njegove žrtve. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da takšna odločitev spodbuja terorizem in škodi prizadevanjem za premirje v Gazi.

Slovaški premier Robert Fico je obtožil britansko vlado, da je preko medijske agencije financirala vplivneže in novinarje, da bi vplivali na slovaške parlamentarne volitve leta 2023. Po njegovih trditvah naj bi to škodovalo njegovi stranki Smer-SD in pomagalo Progresivni Slovaški (PS). London je Ficove obtožbe odločno zavrnil kot "popolnoma neresnične". Bratislava je zaradi teh obtožb na pogovor pozvala britanskega veleposlanika.