APDEJT.si

V Tbilisiju, glavnem mestu Gruzije, so aretirali tri kitajske državljane zaradi poskusa nezakonitega nakupa dveh kilogramov urana. Gruzijska državna varnostna služba (SSSG) je sporočila, da so osumljenci nameravali radioaktivno snov za 400.000 ameriških dolarjev prepeljati na Kitajsko preko Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo, da bi Kitajska pomagala ZDA pri odnosih z Rusijo. Trump je novinarjem povedal, da bi bil vesel kitajske pomoči pri odnosih z Rusijo, in izrazil prepričanje, da si Rusija želi v Ukrajini...

ZDA so uvedle finančne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko ga je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump obtožil, da je "vodja preprodaje mamil". Petro je te obtožbe označil za "paradoks", ameriška vlada pa mu je že pred tem odvzela vizum. Sankcije so bile uvedene tudi proti nekaterim Petrovim družinskim članom in sodelavcem.

Nemški politiki so izrekli hude obtožbe proti stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), češ da ta zbira podatke o kritični infrastrukturi Nemčije v interesu Kremlja. Sume o vohunjenju je podžgal tudi notranji minister nemške zvezne dežele Turingije.

Kremlj je sporočil, da predsednika Rusije in ZDA ne izključujeta možnosti srečanja v prihodnosti, čeprav Donald Trump trenutno ni zainteresiran za samit. Ruski predsednik Putin je dva dni po uvedbi ameriških sankcij poslal posebnega odposlanca Kirila Dmitrijeva v ZDA na uradne pogovore.

Na železniški postaji v Ovruchu v Ukrajini je prišlo do eksplozije granate, v kateri so umrle štiri osebe, dvanajst pa je bilo ranjenih. Po poročanju ukrajinske policije je 23-letni moški, ki je poskušal ilegalno zapustiti državo, na peronu aktiviral eksplozivno napravo med preverjanjem dokumentov s strani mejnih stražarjev. Moškega so že aretirali zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje.

Pravnik in strokovnjak za evropske integracije Vladimir Međak je izjavil, da Evropska komisija ne bo mogla prezreti resolucije Evropskega parlamenta o polarizaciji in represiji v Srbiji in da bo predsednica Ursula von der Leyen morala upoštevati stališča evropskih poslancev. Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim zahteva posamezne sankcije proti tistim, ki kršijo zakon in človekove pravice. Za končno odločitev o sankcijah bosta potrebni še dve instanci po Evropskem parlamentu.

Nekdanji poveljnik sil Nata v Evropi, Vesli Klark, bo nastopil kot priča obrambe na sojenju nekdanjim voditeljem OVK, ki so obtoženi vojnih zločinov pred Specializiranim sodiščem v Haagu. Mediji v Prištini poročajo, da bo Klark zadnja priča obrambe Hašima Tačija. Klark je bil na čelu Natovih sil v Evropi med agresijo te zveze na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je 24. oktobra po telefonu govoril s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim. V pogovoru sta se osredotočila na dvostransko sodelovanje med državama in razpravljala o aktualnih vprašanjih.

Alon Ohel, talec s srbskim in izraelskim državljanstvom, ki ga je ugrabil Hamas, je bil izpuščen iz Medicinskega centra Rabin, kjer je opravil potrebne medicinske teste. Po izpustitvi bo nadaljeval z rehabilitacijo.

Predsednik Brazilije, Lula da Silva, je izrazil močno zanimanje za srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ob robu dogodkov v Maleziji. Lula je poudaril, da namerava na morebitnem srečanju odločno braniti interese Brazilije in izpostaviti ključne teme, pomembne za državo.

Kubanska vlada je potrdila izročitev kitajskega državljana Zhi Dong Zhanga Mehiki, ki je osumljen kot eden glavnih mednarodnih akterjev v trgovini s fentanilom. Zhang, ki je julija pobegnil iz hišnega pripora v Mehiki, je bil aretiran na Kubi 31. julija 2025 in predan ZDA. Meksiške oblasti so potrdile, da so pričakovale, da ga bo Kuba vrnila v državo.

V Budimpešti je potekal velik protest proti vojni v Ukrajini, na katerem je vodilno vlogo prevzel madžarski premier Viktor Orban. Protestniki so izrazili nasprotovanje vpletanju Madžarske v konflikt in poudarili, da ne želijo umirati za Ukrajino.

Po novih poročilih je v požaru avtobusa, ki ga je povzročilo trčenje z motorjem v Andhra Pradeshu v južni Indiji, umrlo med 19 in 25 ljudi. Do nesreče je prišlo na avtocesti, ki povezuje Bengaluru in Hyderabad. Več ljudi je bilo ranjenih.

V Budimpešti so potekali protesti podpornikov in nasprotnikov madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na ulicah se je zbralo več tisoč Madžarov, ki so izrazili podporo Orbanu pred parlamentarnimi volitvami, ki ga čakajo v šestih mesecih in bodo po napovedih zelo zahtevne.

Zgodovinar Milan St. Protić je za N1 ocenil, da je resolucija Evropskega parlamenta o Srbiji pomembnejša od požara v "Ćacilendu", saj je to ostra in nedvoumna poruka srbskemu režimu, kakršne iz EU že dolgo ni bilo slišati. Po njegovem mnenju incident v "Ćacilendu" deluje inscenirano.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sporočila, da bo za obnovo zdravstvenega sistema v Gazi potrebnih najmanj sedem milijard dolarjev. V Gazi trenutno ni nobene popolnoma delujoče bolnišnice, deluje jih le 14 od 36. Primanjkuje osnovnih zdravil, opreme in zdravstvenega osebja.

Tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske o imenovanju Ane Trišić Babić za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Zaharova je to potezo označila za gesto dobre volje in pozvala vse, ki so sodelovali pri destabilizaciji razmer v Bosni in Hercegovini, da sprejmejo Dodikovo odločitev in se vrnejo k dialogu. Hkrati je kritizirala Christiana Schmidta zaradi izvajanja pravnega nasilja.

Delegacija Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil Josip Brkić, se je v Bruslju sestala z namestnico generalnega sekretarja NATA Radmilo Šekerinsko in s predstavniki NATO Komiteja za partnerstvo in kooperativno varnost (PCSC). Razlog za obisk je pričakovano sprejetje Individualnega partnerskega akcijskega načrta (ITPP) za BiH.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.