APDEJT.si

Evropska unija je pozdravila nedavne ukrepe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na področju boja proti korupciji. Vendar pa so v Ukrajini izbruhnili protesti zaradi zakona, ki so ga podpisali ta teden in ki naj bi zmanjšal neodvisnost dveh ključnih protikorupcijskih organov. Predsednik Zelenski je potrdil osnutek zakona, ki naj bi zagotavljal neodvisnost protikorupcijskih agencij, medtem ko kritiki trdijo drugače.

Ime ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je pojavilo v dokumentih v zvezi s primerom pokojnega finančnika Jeffreyja Epsteina. Hkrati je ameriški kongres glasoval za poziv na zaslišanje nekdanjega predsednika Billa Clintona in njegove žene Hillary v okviru preiskave njune morebitne povezave z Epsteinom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta se v Pekingu srečala s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. EU jima je pozvala Kitajsko, naj izkoristi svoj vpliv na Rusijo, da bi ta ustavila vojaško agresijo proti Ukrajini. Srečanje je potekalo s ciljem okrepitve dialoga in iskanja skupnih rešitev v času globalnih izzivov.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil zadržanost do ideje dobave nemških raket dolgega dosega Taurus Ukrajini. Njegova stranka CDU je že v preteklosti nasprotovala tej pobudi, ko je bila v opoziciji.

Estonija je uvedla trajno prepoved vstopa za 273 državljanov Belorusije, med katerimi je tudi predsednik Aleksander Lukašenko. Odločitev je sporočilo estonsko zunanje ministrstvo.

Po poročilih britanskega Financial Times naj bi senator Marco Rubio prepričal ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zavzame strožje stališče do Rusije, medtem ko je CNN poročal, da je ameriška generalna državna tožilka Pam Bondi predsednika obvestila o omenjanju njegovega imena v dokumentih, povezanih s primerom finančnika Jeffreyja Epsteina.

Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu, ki je potekal pod okriljem Turčije, se je zaključil brez dogovora o prekinitvi ognja ali srečanju voditeljev obeh držav. Kljub temu so strani potrdile dogovore o izmenjavi vojaških in civilnih zapornikov, pri čemer je Ukrajina sporočila, da je bilo izmenjanih več kot 1200 ljudi, vključno s 1000 huje bolnimi vojaki. Ruska stran je pojasnila, da je Rusija želela Ukrajino prisiliti v kapitulacijo. Medtem se je tudi poslabšalo sodelovanje med Armenijo in Rusijo, ki je vstopilo v novo fazo, zaznamovano s Pashiinyan-cerkvenim sporom.

Posredniki za sporazum o prekinitvi ognja v Gazi so po napetem srečanju s predstavniki Hamasa zavrnili predajo odgovora gibanja na izraelsko ponudbo, ker naj bi bil ta neprimeren. Hamas je sicer sporočil, da je posrednikom predal svoj odgovor na predlog za prekinitev ognja v Gazi, pri čemer naj bi omilil svoje zahteve.

V Franciji bodo uničili kontracepcijska sredstva v vrednosti skoraj 10 milijonov dolarjev, ki jih je kupila Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) za namene humanitarne pomoči. Do uničenja bo prišlo, ker administracija Donalda Trumpa ni dovolila prenosa teh zdravstvenih sredstev državam, ki jih potrebujejo, medtem ko so zaradi zaprtja USAID-a ostala v Evropi.

Finančni časopis Financial Times poroča, da sta Evropska unija in Združene države Amerike blizu sklenitve trgovinskega sporazuma, ki bi vključeval 15-odstotne carine na dobave evropskih vozil v ZDA. Po navedbah virov naj bi EU privolila v te pogoje, da bi se izognila uvedbi višjih, 30-odstotnih carin, ki jih je Bloomberg omenil v zvezi s tretjino ameriškega izvoza v EU.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od predsednika Zelenskega glede zakona, ki je odpravil neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih agencij, kar je sprožilo proteste v Kijevu. Premierka Julija Sviridenko se je sestala z veleposlaniki G7, da bi obravnavala njihovo zaskrbljenost nad ukrepi Kijeva proti protikorupcijskim organom. Medtem so poročali o protestnikih, ki so vzklikali "evromajdanske" slogane. Varnostna služba Ukrajine (SBU) je omenila, da naj bi Nacionalna garda izrazila željo po "pohodu na Kijev" po preiskavah protikorupcijskih organov v domu poveljnika Nacionalne garde.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil, da je bil dosežen "morda največji" trgovinski dogovor z Japonsko, ki vključuje 15-odstotne carine na uvoz. Vzajemni 15-odstotni tarifni sporazum je imel vpliv na trge, kot so poročali Facty ICTV.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je obiskal Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Medtem je ukrajinski predsednik napovedal nadaljevanje priprav na novo fazo izmenjave vojnih ujetnikov. V Istanbulu je potekalo trilateralno srečanje med predstavniki Turčije, Rusije in Ukrajine, po katerem naj bi sledila dvostranska srečanja.

Sodišče na Floridi je zavrnilo zahtevo bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa za objavo sodnih zapisnikov, ki se nanašajo na sodelovanje Hillary Clinton v zadevi financerja Jeffreya Epsteina. Trump naj bi bil zaradi javnega zanimanja za to zadevo "iz besa". V ameriškem kongresu so sicer podprli poziv k zaslišanju Billa in Hillary Clinton v povezavi z zadevo Epstein.

Nekateri evropski poslanci so izrazili resno zaskrbljenost, češ da zakon, ki naj bi omejeval neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega državnega tožilstva (SAP) v Ukrajini, predstavlja grožnjo za vstop države v Evropsko unijo. Nemški poslanec je ta zakon označil kot hud udarec v boju proti korupciji v Ukrajini. Vendar pa je ukrajinski podpredsednik vlade za evropske integracije Taras Kačka zagotovil vodji Generalnega direktorata Evropske komisije za sosedstvo in pogajanja o širitvi, Gertu Janu Koopmanu, da reforme, potrebne za vstop v EU, ostajajo ukrajinska prioriteta.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo v parlament vložil nov predlog zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih institucij. Ta poteza je sledila opozorilom evropskih politikov, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, da sporna zakonodaja ogroža ukrajinske ambicije za članstvo v EU.

Rusija beleži naraščajočo proračunsko krizo, saj je primanjkljaj do konca junija dosegel 3,7 bilijona rubljev, kar že presega celoten lanskoletni primanjkljaj. Ta številka je šestkrat višja kot v enakem obdobju lani. Hkrati se napoveduje 37-odstotni upad prihodkov od nafte in plina v juliju, kar predstavlja četrtino vseh zveznih proračunskih sredstev, ključnih za financiranje vojne v Ukrajini. Kljub temu bi višji davčni prihodki lahko delno blažili te izgube.

Nemčija in Francija sta vztrajali pri sprejetju povračilnih ukrepov Evropske unije proti Združenim državam Amerike, če Washington ne bi pristal na kompromis glede trgovinskih tarif. Državi sta si prizadevali, da bi EU uvedla te ukrepe v primeru neuspešnih trgovinskih pogajanj do začetka avgusta, kot je poročal Financial Times, sklicujoč se na evropske uradnike.