APDEJT.si

Po prvotnem zaprtju 126 pristanišč po celotni perujski obali zaradi opozorila pred cunamijem in tveganja prihoda valov, je perujska mornarica (Marina de Guerra) preklicala to opozorilo. Odločitev o ponovnem odprtju in odpravi omejitev v posameznih pristaniščih je zdaj v pristojnosti kapitanije vsakega pristanišča posebej, kar pomeni, da se razmere na obali postopoma vračajo v normalno stanje.

Ekvador je evakuiral ranljiva območja na Galapaških otokih zaradi opozorila o cunamiju, ki ga je sprožil potres pri Kamčatki. V Srednji Ameriki so medtem ohranili stanje pripravljenosti zaradi morebitnih valov, visokih med 30 centimetri in enim metrom.

V torek je v zvezni državi Amazonas v Venezueli strmoglavilo vojaško letalo, ki je prevažalo deset ljudi, vključno s sedmimi domorodci Yanomami in tremi člani posadke. Letalo je vzletelo iz Puerto Ayacucha proti Parimi B. Guverner Amazonasa, Miguel Rodríguez, je potrdil nesrečo in sprva ni bilo znano stanje potnikov. Kasneje je bilo potrjeno, da so bili trije ljudje, člani posadke, čudežno rešeni s strani bolivarskih oboroženih sil (FANB).

V zvezni državi Falcón v Venezueli so vojaške in policijske sile zasegle več kot tri tone marihuane. V operaciji so sodelovale različne veje oboroženih sil, vključno z nacionalno bolivarsko oboroženo silo (FANB) in enotami nacionalne bolivarske policije (PNB). Poročila se nekoliko razlikujejo glede natančne količine zasežene droge, ki naj bi znašala med 3067 in 3077 kilogrami.

Venezuelske oborožene sile (FANB) so uspele rešiti tri domorodce Yanomami po letalski nesreči, ki se je zgodila v zvezni državi Amazonas, na jugu Venezuele blizu meje z Brazilijo in Kolumbijo. Reševanje je potekalo po tem, ko je letalo doživelo okvaro, iskalna akcija za morebitnimi drugimi preživelimi pa se nadaljuje.

Venezuelske oblasti so v Karibskem morju, ob obali zvezne države Falcón, aretirale osem oseb in zasegle več kot tri tone marihuane. Operacijo je potrdil poveljnik strateških operacij Bolivarianskih nacionalnih oboroženih sil (FANB).

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Nacionalna služba za razorožitev (SENADES) Aragua je v sklopu prizadevanj za izgradnjo družbe brez nasilja izvedla informativno in ozaveščevalno kampanjo na zasebnem terminalu San Antonio v župniji Cagua, občina Sucre. Cilj akcije je bil ozavestiti o preventivnih ukrepih in razorožitvi, s čimer so prispevali k mirnejši skupnosti v Venezueli.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Združene države so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 322 milijonov dolarjev, vključno z raketami za zračno obrambo. Ta poteza sledi začasni prekinitvi nekaterih pošiljk orožja s strani Washingtona. Paket orožja naj bi okrepil ukrajinske obrambne zmogljivosti pred ruskimi napadi, čeprav bo dokončna odobritev še v rokah kongresa. Gre za drugo večjo prodajo orožja Ukrajini od začetka Trumpovega predsedovanja.

Poslanci v Izraelu so izglasovali poziv k pripojitvi Zahodnega brega, kar je Palestinska uprava obsodila kot "neposreden napad na pravice palestinskega naroda". Medtem v Gazi izraelske sile zanikajo obtožbe o "množični lakoti" in trdijo, da delujejo v skladu z mednarodnim pravom. Predsednik Isaac Herzog je Hamás obtožil, da skuša "sabotirati" distribucijo pomoči za oviranje izraelske ofenzive. Hkrati poročila navajajo, da je izraelska vojska od maja ubila več kot 1000 Palestincev, ki so iskali hrano in pomoč v Gazi, večinoma v bližini lokacij za pomoč, ki jih upravlja ameriški izvajalec. V Izraelu pa se stopnjujejo kritike vladavine premierja Netanjahuja zaradi vprašanja talcev, ki jih še vedno zadržujejo Hamas in druge skupine v Gazi.

Iranske vojaške letalske sile, vključno s helikopterjem, so presregle ameriški rušilec USS Fitzgerald v bližini iranskih teritorialnih voda v Omanskem zalivu. Iran je navedel, da je rušilcu ukazal spremembo smeri, ko se je ta približal njihovim vodam. Incident se je zgodil mesec dni po ameriških napadih na jedrska območja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Ameriški predsednik Donald Trump ni izključil možnosti novih napadov na Venezuelo. Ponovno je obtožil Nicolasa Madura, da je manipuliral z volitvami. Te izjave so prišle v času naraščajočih napetosti med državama, ob tem pa so ZDA v Karibsko morje napotile osem vojaških ladij in podmornico.

Rusija in Ukrajina sta se med tretjim krogom mirovnih pogajanj v Istanbulu, ki je trajal manj kot uro, dogovorili o izmenjavi 1.200 vojaških in civilnih ujetnikov na vsaki strani. Kljub temu dogovoru pa napetosti med državama ostajajo, saj niso dosegli dogovora o miru, ruski pogajalski vodja Vladimir Medinski pa je zavrnil možnost srečanja predsednikov Putina in Zelenskega, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum. Moskva je prav tako zavrnila kijevski predlog za predsedniško srečanje s Trumpom in Erdoganom.

Ekipa javne razsvetljave v alkalni upravi Maturína je izvedla nadzorovano obrezovanje dreves, ki so predstavljala nevarnost za državljane. Dela so potekala v skladu z navodili županje Ane Fuentes in so se osredotočila na drevesa v bližini šol in javnih ustanov v prestolnici občine. Direktor javne razsvetljave Carlos Mejías je poudaril pomen teh ukrepov za zagotavljanje varnosti prebivalcev.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil okrepitev vojaške prisotnosti na kolumbijskem delu meje z Venezuelo, da bi zmanjšal vpliv kriminalnih združb. Petro je zaprosil Venezuelo za militarizacijo njihove strani meje, da bi se skupaj borili proti mafiji. Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je Petru zahvalil za ukaz o povečanju števila vojakov na območju Catatumbo. Kolumbija ima v regiji 25.000 vojakov, Venezuela pa je tja poslala 15.000 uniformirancev.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.