APDEJT.si

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA pozorno spremljale narkokartele v Venezueli tudi po kopnem, potem ko so že izvedle napade na venezuelske narkoladje na Karibih. Poudaril je, da bo njegova administracija pozorno spremljala, kaj se dogaja, in ni izključil možnosti napadov. Venezuela pa je že opozorila, da je pripravljena odgovoriti na morebitne agresije.

Kremlj je izrazil upanje, da bo mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo uresničen in bo spodbudil mir na Bližnjem vzhodu. Rusija je pozdravila Trumpova prizadevanja za končanje izraelsko-palestinskega konflikta in zanikala neposredno vpletenost v to pobudo.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je pozdravilo Trumpov celovit načrt za rešitev konflikta v Gazi. Indijski premier Narendra Modi in libanonski predsednik Joseph Aoun sta prav tako podprla Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi. Trump je napovedal, da bo sam vodil mednarodni mirovni svet, ki bo začasno nadzoroval upravo v Gazi, ki bo demilitarizirana cona brez terorja.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Pakistanska nacionalna kampanja cepljenja proti HPV ni dosegla želenega cilja zaradi dezinformacij in teorij zarote, ki so ovirale udeležbo. V provinci Sindh so uspešno cepili več kot 2,4 milijona deklet, starih od 9 do 14 let, proti raku materničnega vratu.

Donald Trump je uvedel 10-odstotno carino na les ter 25-odstotno carino na kuhinjske omarice in pohištvo. Pričakuje se, da bo carina za kuhinjske omarice januarja narasla na 50%.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph E. Stiglitz je izjavil, da so carinske tarife Donalda Trumpa "katastrofa". Stiglitz je kritiziral tudi Evropo, ker je prenehala s pogajanji z ZDA. Poudaril je, da Trumpova trgovinska in davčna politika povzročata gospodarski kaos in spodkopavata pravno državo ter pravice intelektualne lastnine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pri zajetju voditeljev venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua. Ponudba je bila posredovana ameriškemu odposlancu Richardu Grenellu v začetku tega meseca, skupaj s pismom, naslovljenim na predsednika Trumpa. Madurovo dejanje je del prizadevanj za zbližanje z ZDA, medtem ko so ZDA okrepile vojaško prisotnost v Karibih v okviru protinarkotične operacije.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

Papež Leon XIV. je imenoval italijanskega nadškofa Filippa Iannoneja za novega prefekta Dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko. Iannone bo funkcijo prevzel 15. oktobra 2025. To je prva večja sprememba v kuriji, odkar je Leon XIV. postal papež.

Po poročilih naj bi Združene države napadle venezuelsko plovilo pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, pri čemer so bile ubite tri osebe. Incident je sprožil kritike in pozive k umiku ameriških in francoskih sil iz Karibov. Analitiki opozarjajo na novo strategijo Washingtona v Latinski Ameriki, ki združuje boj proti drogam in boj proti terorizmu, kar naj bi prispevalo k nestabilnosti v regiji. Med drugim se omenjajo tudi grožnje Mehiki.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Članki poročajo o odzivih na naraščajoče pritiske in grožnje Združenih držav Amerike proti Venezueli. Kubanski narod se mobilizira v podporo Venezueli, medtem ko je Kuba poudarila, da ne bo šla v vojno z ZDA zaradi Venezuele, ampak bo nudila "politično podporo". Kubanski uradniki so izrazili zaskrbljenost glede vojaške prisotnosti ZDA v regiji.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.