Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Kitajsko podjetje OnePlus je uradno predstavilo novi seriji pametnih telefonov Turbo 6 in Turbo 6V, ki postavljata nove standarde na področju avtonomije mobilnih naprav. Ključna lastnost obeh modelov je vgradnja baterij s kapaciteto 9000 mAh, kar predstavlja trenutni vrhunec v mobilni industriji in zagotavlja dolgotrajno uporabo brez potrebe po vmesnem polnjenju. Poleg izjemne baterije napravi podpirata tudi tehnologijo super hitrega polnjena, kar je del strateškega premika podjetja k zagotavljanju večje energetske učinkovitosti. Sočasno s predstavitvijo novih modelov so v javnost prišle informacije o razvoju še zmogljivejše naprave, ki bo namenjena zahtevnejšim uporabnikom in igralcem videoiger. Po navedbah poznavalcev naj bi novi telefon vključeval zaslon s frekvenco osveževanja 165 Hz, vgrajen ventilator za aktivno hlajenje ter procesor MediaTek Dimensity 9500. S tem se podjetje OnePlus odmika od izključne uporabe procesorjev Snapdragon, ki so poganjali zadnje modele, vključno z OnePlus 15 in Ace 6T. Nova serija Turbo 6 je za zdaj na voljo na kitajskem trgu v različnih barvnih kombinacijah, medtem ko se na globalnih trgih, vključno z Indijo, v začetku leta 2026 pričakuje preoblikovanje teh modelov v serijo Nord. Analitiki ocenjujejo, da bo agresivna strategija podjetja s poudarkom na zmogljivih baterijah in visokih specifikacijah pod 40.000 indijskimi rupijami (približno 450 evrov) močno vplivala na konkurenčnost v srednjem in višjem cenovnem razredu.

Spletna platforma YouTube je uvedla pomembne posodobitve svojih naprednih iskalnih orodij, ki uporabnikom omogočajo večji nadzor nad vrsto prikazane vsebine. Glavna novost je uvedba filtra za kratke videoposnetke (Shorts), ki iskalcem omogoča, da te vsebine popolnoma izključijo iz rezultatov iskanja. Ta sprememba je namenjena predvsem uporabnikom, ki iščejo daljše izobraževalne vsebine ali pojasnjevalne videoposnetke in se želijo izogniti krajšim klipom, katerih število se je v zadnjem času močno povečalo. Poleg novega filtra je platforma preoblikovala tudi nekatere obstoječe funkcije za razvrščanje vsebine. Meni za razvrščanje se po novem imenuje "Prednostno razvrščanje" (Prioritize), možnost razvrščanja po številu ogledov pa je bila preimenovana v "Priljubljenost". Slednja sprememba algoritmu omogoča, da poleg čistega števila ogledov upošteva tudi druge metrike, kot je čas gledanja, s čimer natančneje določi stopnjo angažiranosti občinstva. Podjetje je iz iskalnika odstranilo tudi nekatere manj uporabljene možnosti, vključno s filtrom za vsebine, naložene v zadnji uri, ter razvrščanje po ocenah uporabnikov. Cilj teh sprememb je poenostaviti uporabniško izkušnjo in zmanjšati količino nerelevantnih zadetkov, zlasti v luči naraščajočega števila vsebin, generiranih z umetno inteligenco, ki pogosto preplavijo rezultate iskanja.

Nvidia je napovedala vpeljavo tehnologije umetne inteligence v gradbeno opremo in predstavila platformo BlueField-4 za širitev umetne inteligence. Platforma Vera Rubin podjetja Nvidia zmanjšuje stroške izvajanja naprednih modelov umetne inteligence. Podjetje Naver je končalo gradnjo največjega računalniškega grozda za umetno inteligenco v Južni Koreji, ki temelji na Nvidiinih čipih.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v odziv na zaostrene odnose z Japonsko uvedlo nove omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in sprožitev protidampinške preiskave glede kemikalije diklorosilan. Peking je prepovedal izvoz strateško pomembnih redkih zemelj in tehnologij, ki bi se lahko uporabljale v vojaške namene, kar naj bi po ocenah Bloomberg prizadelo več kot 40 odstotkov kitajskega izvoza na Japonsko. Ukrepi so neposreden odziv na lanske izjave japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba preiskave uvoza diklorosilana, ključnega plina v proizvodnji polprevodnikov. Kitajske oblasti trdijo, da se je cena uvožene kemikalije iz Japonske med letoma 2022 in 2024 znižala za 31 odstotkov, kar naj bi škodovalo domači industriji. Japonska stran je omejitve označila za popolnoma nesprejemljive, medtem ko so se napetosti še povečale po nedavnem obisku japonskega poslanca Hei Sekija na Tajvanu, kjer je otok označil za neodvisno državo. Posledice kitajskih ukrepov se že širijo po regiji, saj je Južna Koreja napovedala zmanjšanje odvisnosti od japonskih materialov, ki so podvrženi kitajskim omejitvam. Seul namerava preventivno preveriti možnosti za zamenjavo uvoznih komponent v sektorjih polprevodnikov, baterij in avtomobilske industrije, da bi minimiziral negativne vplive na svoje dobavne verige. Gospodarski spor med Tokiem in Pekingom tako neposredno vpliva na globalno proizvodnjo elektronike in vojaške opreme.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

Ameriško podjetje Boston Dynamics je na sejmu potrošniške elektronike CES 2026 v Las Vegasu razkrilo končno, proizvodno različico svojega humanoidnega robota Atlas. Robot, ki je plod dolgoletnega razvoja in testiranj, je zdaj pripravljen na vstop v industrijska okolja. Prve enote bosta prejela večinski lastnik podjetja Hyundai in tehnološki velikan Google DeepMind, ki s podjetjem sodeluje na področju umetne inteligence. Generalni direktor Robert Playter je ob predstavitvi poudaril, da gre za njihov najboljši izdelek doslej, ki bo korenito spremenil delovne procese v industriji. Novi Atlas je zasnovan za avtonomno opravljanje širokega nabora industrijskih nalog, odlikujeta pa ga vzdržljivost in moč. Po navedbah proizvajalca lahko robot dvigne bremena do teže 50 kilogramov in deluje v ekstremnih temperaturnih pogojih od -20 do 40 stopinj Celzija. Poleg avtonomnega delovanja omogoča tudi upravljanje na daljavo preko tabličnega vmesnika, njegov doseg pa znaša do 2,3 metra. Napredna zasnova poudarja zanesljivost in doslednost, kar sta ključna pogoja za uporabo v proizvodnih linijah in logističnih centrih. Projekt Atlas se je v javnosti prvič pojavil že leta 2011, prehod iz laboratorijskih prototipov v serijsko proizvodnjo pa predstavlja pomemben mejnik za celotno panogo mobilne robotike. Robotika se s tem premika iz faze demonstracijskih zmogljivosti, kjer so roboti izvajali akrobacije in plesne točke, v praktično in ekonomsko upravičeno uporabo v težki industriji. Pričakuje se, da bodo prve delovne namestitve v tovarnah stekle še v teku letošnjega leta.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike Holdings Inc. je napovedalo nakup zagonskega podjetja SGNL Inc., posel pa je ocenjen na približno 740 milijonov ameriških dolarjev. Glavni namen prevzema je okrepitev portfelja na področju upravljanja identitet in pooblastil, kar postaja ključni izziv v sodobni podjetniški varnosti. SGNL je specializiran za t. i. dostop ob pravem času (just-in-time access), ki podjetjem omogoča učinkovito omejevanje nepooblaščenega dostopa do njihovih sistemov. Potreba po tovrstnih rešitvah se je povečala zaradi hitrega naraščanja števila nečloveških identitet, vključno z agenti umetne inteligence, ki jih podjetja vse pogosteje vključujejo v svoje procese. Medtem ko je avtentikacija uporabnikov po mnenju strokovnjakov večinoma rešeno vprašanje, pa avtorizacija oziroma natančno določanje pravic dostopa ostaja ranljiva točka. CrowdStrike namerava nakup financirati s kombinacijo denarnih sredstev in delnic, zaključek transakcije pa je predviden do konca aprila. Izvršni direktor podjetja CrowdStrike George Kurtz je poudaril, da je varnost identitet postala osrednje bojišče v kibernetskem prostoru, saj napadalci vse pogosteje izkoriščajo pravice zaposlenih in avtomatiziranih orodij za vdor v oblačne storitve. Prevzem podjetja SGNL bo podjetju CrowdStrike omogočil boljšo zaščito pred grožnjami, ki temeljijo na zlorabi identitet v okoljih, kjer se množično uvajajo orodja, gnana z umetno inteligenco.

Tehnološki gigant Google in zagonsko podjetje Character.AI sta dosegla načelni dogovor o poravnavi v več tožbah, ki so ju bremenile odgovornosti za samomore in psihološke poškodbe mladoletnikov. Tožbe, vložene v ameriških zveznih državah Florida, Kolorado, New York in Teksas, so podjetjema očitala malomarnost, zavajajoče trgovske prakse in odgovornost za izdelek. Osrednji primer se je nanašal na 14-letnega Sewella Setzerja III s Floride, ki si je februarja 2024 vzel življenje po intenzivnih in seksualiziranih pogovorih s klepetalnim robotom, temelječim na likih iz serije Igra prestolov. Čeprav pogoji poravnave javnosti niso bili razkriti in podjetji nista priznali krivde, dogovor pomeni pomemben mejnik pri ugotavljanju pravne odgovornosti razvijalcev umetne inteligence za vpliv njihovih algoritmov na duševno zdravje uporabnikov. Družina 17-letnika v drugem primeru je podjetjema očitala, da je umetna inteligenca mladoletnika spodbujala k samopoškodovanju in celo predlagala nasilna dejanja proti staršem kot odziv na omejitve uporabe platforme. Sodišče na Floridi je po prejemu obvestila o mediacijskem dogovoru tožbo uradno zavrglo, stranki pa imata sedaj 90 dni časa za končno izpolnitev pogojev. Podjetje Character.AI je po seriji tragičnih dogodkov oktobra že uvedlo strožje omejitve, ki mladoletnikom preprečujejo neomejeno klepetanje z roboti. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta primer predstavlja premik v globalni razpravi o umetni inteligenci, saj se poudarek seli z vprašanja, ali tehnologija povzroča škodo, na vprašanje, kdo je zanjo odgovoren v primerih, ko so bila tveganja predvidljiva.

Spletna prodaja v Združenih državah Amerike je med 1. novembrom in 31. decembrom 2025 dosegla rekordno vrednost 257,8 milijarde dolarjev, kar predstavlja 6,8-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih analitike družbe Adobe so potrošniki presegli prvotne napovedi, ki so predvidevale 253,4 milijarde dolarjev prometa. Ključni dejavnik rasti je bil petdnevni praznični konec tedna od zahvalnega dne do spletnega ponedeljka (Cyber Monday), ko so zabeležili več kot 44 milijard dolarjev transakcij. Spletni ponedeljek je s 14,25 milijarde dolarjev ostal najpomembnejši prodajni dan v sezoni. Potrošniki so v letu 2025 prednost namenili iskanju ugodnih ponudb in popustov, zlasti pri elektroniki, igračah, oblačilih in gospodinjskih aparatih. Zaradi večjih popustov so se kupci pogosteje odločali za nakup dražjih izdelkov višjega cenovnega razreda. Poročilo izpostavlja tudi izrazit porast uporabe storitev 'kupi zdaj, plačaj pozneje', ki so v letu 2025 dosegle nove rekordne vrednosti. Poleg družbe Adobe sta zmerno rast v višini približno štirih odstotkov potrdili tudi podjetji Visa in Mastercard, kar kaže na splošno stabilnost ameriškega maloprodajnega sektorja. Analiza temelji na neposrednih spletnih transakcijah in podatkih več kot bilijona obiskov ameriških prodajnih spletnih mest. Trendi kažejo, da so se kupci spopadali z inflacijskimi pritiski s strateškim nakupovanjem prek različnih kanalov, pri čemer so maksimizirali udobje in izkoriščali ugodnejše pogoje financiranja. Ta rast spletne trgovine nakazuje na nadaljnjo transformacijo potrošniških navad v smeri digitalnih platform na račun tradicionalnih fizičnih trgovin.