Veliko Britanijo je prizadelo neurje Goretti, ki je prineslo najhujše sneženje v zadnjem desetletju in ga označili za 'vremensko bombo'. Na jugozahodni obali je povzročilo obsežne motnje, vključno z izpadi električne energije, motnjami v prometu in zaprtjem šol. Izdano je bilo redko rdeče opozorilo, saj so se na tisoče Britancev soočali z resnimi težavami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal začetek vojaških operacij na kopnem proti mamilarskim kartelom v Mehiki. Trump je poudaril, da karteli dejansko nadzorujejo sosednjo državo, kar je označil za izjemno žalostno stanje. Po njegovih besedah so te kriminalne združbe odgovorne za smrt od 250.000 do 300.000 Američanov letno, predvsem zaradi trgovine s fentanilom. Napovedana ofenziva sledi nedavni bliskoviti operaciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je zatrdil, da so Združene države Amerike že uspele ustaviti 97 odstotkov mamil, ki v državo prihajajo po morju, zato se bo fokus zdaj preusmeril na kopensko posredovanje. Čeprav podrobnosti o načrtovanih vojaških akcijah niso bile razkrite, je predsednik jasno nakazal, da bo uporabil trdo roko za zajezitev čezmejne kriminalne dejavnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je tovrstne namere že večkrat zavrnila in poudarila, da Mehika ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti. Napovedi o ameriškem vojaškem posegu na mehiškem ozemlju so odnose med državama potisnile na najnižjo točko v zadnjih letih, saj Mehika vztraja, da morajo ZDA reševati predvsem lastne težave s povpraševanjem po prepovedanih substancah.

V Minneapolisu so izbruhnili protesti in ogorčenje zaradi smrtnega streljanja agenta ICE na Renee Good. Protestniki v New Yorku so vzklikali "Kristi Noem bo visela!" in "Reši življenje, ubij agenta ICE".

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Farmacevtski velikan Johnson & Johnson je z administracijo predsednika Donalda Trumpa dosegel sporazum o znižanju cen zdravil za ameriške državljane. V zameno za zmanjšanje stroškov zdravil bo podjetje prejelo izjeme pri uvoznih carinah, kar predstavlja strateški premik v sodelovanju med ameriško vlado in farmacevtsko industrijo pod novo politiko trgovinskih omejitev. Podrobnosti dogovora, ki so bile objavljene v četrtek, nakazujejo na prizadevanja ameriške administracije za zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva z uporabo carinskih vzvodov. Gre za enega prvih večjih primerov, kjer so bile napovedane carine uporabljene kot pogajalsko orodje za dosego notranjepolitičnih ciljev na področju javnega zdravstva. Podjetje je ob objavi dogovora poudarilo, da bo sporazum omogočil boljšo dostopnost njihovih produktov na ameriškem trgu, hkrati pa ohranil konkurenčnost podjetja kljub zaostreni trgovinski politiki Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da bi ta poteza lahko služila kot model za prihodnja pogajanja z drugimi proizvajalci v različnih industrijskih sektorjih.

Papež Leo XIV. se je v četrtek v Vatikanu srečal s kardinali iz celotnega sveta na dvodnevnem vrhu, kjer je vrhovne cerkvene dostojanstvenike pozval, naj se izogibajo notranjim delitvam v Katoliški cerkvi, ki šteje 1,4 milijarde vernikov. Sveti oče je poudaril, da se mora Cerkev namesto na notranje spore osredotočiti na privabljanje novih vernikov in večjo inkluzivnost. Srečanje velja za pomemben korak pri oblikovanju prihodnje smeri katoliške skupnosti v sodobnem svetu. Ob tem je papež napovedal pomembno spremembo v načinu upravljanja Cerkve, saj namerava srečanja svetovnega kardinalskega zbora organizirati vsako leto. Takšen pristop bi po njegovih besedah omogočil rednejše posvetovanje o ključnih vprašanjih in okrepil vezi med najvišjimi predstavniki Cerkve. Kardinali so napoved pozdravili kot priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in tesnejše sodelovanje pri reševanju globalnih izzivov. Nova strategija vodenja kaže na papeževo željo po bolj kolegialnem in odprtem delovanju rimske kurije. Redna letna srečanja bodo po mnenju analitikov zmanjšala občutek odtujenosti med Vatikanom in lokalnimi škofijami ter omogočila hitrejši odziv na družbene spremembe. Papež je ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da je enotnost ključna za verodostojnost cerkvenega poslanstva.

V Iranu so se protesti razširili po vsej državi, potem ko je izgnani princ Reza Pahlavi pozval k demonstracijam. Oblasti so prekinile dostop do interneta, državna televizija pa je opozorila na morebitne žrtve. Francoski diplomatski vir je pozval iranske oblasti k zadržanosti pri odzivu na proteste, ki so posledica nezadovoljstva z gospodarskim stanjem.

V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

Predsednik Lula da Silva je uveljavil veto na sporni zakon, ki bi omogočil znižanje kazni Jairu Bolsonaru in njegovim podpornikom, obtoženim za poskus državnega udara v Brasílii pred tremi leti. Zakon bi omilil kazni udeležencem nemirov.

V Iranu so se razširili protivladni protesti, zaradi česar so oblasti izklopile internet in telefonske linije po vsej državi. CNN je potrdil posnetke množičnih protestov v različnih mestih.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Več držav je ob koncu leta 2025 in v začetku leta 2026 uvedlo pomembne spremembe v davčni zakonodaji in postopkih poročanja. V Indiji so zabeležili opazen porast števila zavezancev z visokimi dohodki, saj se je delež tistih, ki letno zaslužijo več kot 30 lakh rupij, povečal na dobrih 23 odstotkov. Poročilo organizacije ClearTax razkriva, da se indijski srednji razred vse bolj odmika od enostranskih virov prihodkov in se usmerja k raznolikim naložbam in podjetništvu. V Afriki je Togo sprejel proračun za leto 2026, ki vključuje obvezno certificirano elektronsko izdajanje računov. Ukrep je namenjen predvsem zmanjševanju davčnih utaj in povečanju sledljivosti transakcij pri davku na dodano vrednost. Poleg tehnoloških posodobitev je država uvedla tudi nove obdavčitve iger na srečo in hkrati določila določene oprostitve za kmetijski sektor, da bi spodbudila lokalno pridelavo hrane. Združene države Amerike pa se pripravljajo na novo davčno sezono pod okriljem sprememb, ki jih prinaša zakonodajni paket, znan kot 'One, Big, Beautiful Bill'. Ameriška davčna uprava (IRS) je državljane pozvala k prehodu na digitalno poslovanje in uporabo neposrednih nakazil, saj se papirnati čeki za vračilo davkov postopoma umikajo iz uporabe. Hkrati strokovnjaki v Združenem kraljestvu opozarjajo, da več kot 800.000 samozaposlenih oseb in najemodajalcev še ni pripravljenih na nove digitalne standarde, ki bodo v veljavo stopili aprila.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v četrtek v prestolnici Sacramento izvedel svoj zadnji nagovor o stanju v zvezni državi, v katerem je poudaril gospodarske in politične dosežke svojega mandata. Newsom, ki se mu izteka zadnje leto na položaju, je v govoru pred zakonodajalci Kalifornijo predstavil kot stabilno nasprotje političnemu razkoraku v Washingtonu. To je bil njegov prvi nagovor v živo pred državno skupščino po letu 2022, saj so bili predhodni govori zaradi različnih okoliščin vnaprej posneti. Demokratski guverner je v nastopu poskušal utrditi svojo politično zapuščino, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovi morebitni predsedniški kandidaturi leta 2028. Med govorom se je dotaknil ključnih prioritet za prihodnje leto in izpostavil vlogo Kalifornije kot vodilne države na področju okoljske politike in socialnih pravic. Njegov optimističen pogled na stanje države služi kot odgovor na kritike opozicije glede gospodarskih izzivov in brezdomstva. Dogodek se je odvil v senci preteklih sporov z zvezno oblastjo, zlasti glede vprašanj nadzora nad emisijami vozil in napotitve nacionalne garde. Newsom je v svojem nastopu jasno nakazal, da namerava v zadnjem letu mandata nadaljevati z agresivnim uveljavljanjem kalifornijskih standardov, ki pogosto služijo kot model za preostanek Združenih držav Amerike. Njegov zadnji nastop v kapitolu tako predstavlja začetek konca pomembnega obdobja v kalifornijski politiki.

Smrt republikanskega kongresnika Douga LaMalfe iz Kalifornije je nepričakovano povzročila izpraznitev sedeža v predstavniškem domu pred volitvami leta 2026. Demokratski guverner Gavin Newsom bo moral razpisati nadomestne volitve.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

V najnovejših izraelskih vojaških operacijah na območju Gaze je bilo ubitih najmanj deset Palestincev, med katerimi je polovica otrok. Napadi so se osredotočili na območja, ki veljajo za varne cone, vključno s severnim delom enklave, kjer je bila tarča šola Abu Husein. Šola je v času napada služila kot zatočišče za številne razseljene civiliste, ki so tam iskali varnost pred nenehnimi spopadi. Poročila s terena, ki jih je posredoval novinar Osama Abu Rabee, potrjujejo, da so žrtve posledica stopnjevanja napadov, ki se nadaljujejo kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Statistični podatki kažejo na izrazito smrtonosno obdobje, saj je bilo od oktobra v povprečju ubitih pet Palestincev na dan, kar dodatno poglablja humanitarno krizo na tem območju. Napad na civilno infrastrukturo, kot so šole in zavetišča, ponovno sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Izraelske sile kljub poročilom o civilnih žrtvah nadaljujejo z operacijami, ki so v preteklosti že povzročile množično razseljevanje in visoko smrtnost med najranljivejšimi skupinami prebivalstva, predvsem ženskami in otroki.