V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Zvezni organi v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Justinu Salsbureyju, telesnemu stražarju družine republikanskega kandidata za guvernerja Ohia Viveka Ramaswamyja, zaradi suma trgovine s prepovedanimi drogami, vključno s fentanilom. 43-letni Salsburey iz mesta Bellefontaine je bil konec prejšnjega meseca skupaj s svojo soprogo Ruthann Rankin obtožen zarote in posedovanja velikih količin mamil z namenom nadaljnje distribucije. Republikanski politik Vivek Ramaswamy se je na novico odzval z ogorčenjem in zaskrbljenostjo. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da so Salsbureyja nemudoma odstranili iz ekipe za varovanje družine. Ramaswamy, ki velja za verjetnega republikanskega nominiranca za guvernerja zvezne države Ohio, je poudaril, da takšnih dejanj v svojem krogu ne bo toleriral. Preiskava, ki je privedla do aretacije, je bila del širše operacije zveznih organov pregona proti razpečevanju nevarnih sintetičnih opiatov v regiji. Salsburey je bil do aretacije redno vpet v varovanje kandidata in njegove družine, kar sproža vprašanja o postopkih preverjanja osebja v političnih kampanjah, vendar za zdaj ni dokazov, da bi bila družina Ramaswamy neposredno vpletena v kriminalne dejavnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Združeni arabski emirati (ZAE) so z uradnega seznama državnih štipendij umaknili britanske univerze, kar omejuje možnosti študija za njihove državljane v Združenem kraljestvu. Odločitev iz Abu Dabija prihaja po stopnjevanju napetosti med državama, saj London ni ugodil zahtevam po prepovedi delovanja organizacije Muslimanska bratovščina. Oblasti v ZAE so izrazile zaskrbljenost, da so britanski univerzitetni kampusi postali žarišča za radikalizacijo pod vplivom islamističnih skupin. Kritiko na račun razmer v Združenem kraljestvu je podal tudi ameriški podpredsedniški kandidat JD Vance, ki je opozoril na domnevno »islamistično indoktrinacijo« pod vodstvom laburistične vlade. Njegove izjave dodatno osvetljujejo mednarodne pomisleke glede varnostnih in ideoloških vprašanj na britanskih izobraževalnih ustanovah. Ta poteza pomeni velik finančni udarec za britanski visokošolski sektor, ki se močno zanaša na tuje študente in sredstva iz zalivskih držav. Diplomatski spor odraža širša nestrinjanja med Zahodom in arabskimi zaveznicami glede obravnave političnega islama. Medtem ko ZAE Muslimansko bratovščino obravnavajo kot teroristično grožnjo stabilnosti regije, britanska vlada vztraja pri pravnih merilih za prepoved organizacij, ki vključujejo neposredne dokaze o vpletenosti v nasilje ali terorizem. Trenutna situacija bi lahko resno ogrozila akademsko in gospodarsko sodelovanje med državama.

V Ugandi se pripravljajo na predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo potekale 15. januarja, vendar Urad Združenih narodov za človekove pravice opozarja na razširjeno represijo in ustrahovanje opozicije. Glavni izzivalec dolgoletnega predsednika Yowerija Musevenija je priljubljeni glasbenik in politik Bobi Wine, ki v svojem programu obljublja korenite spremembe na področju upravljanja z naravnimi viri. Bobi Wine je v pogovoru za medije napovedal, da bo v primeru izvolitve revidiral vse pogodbe z mednarodnimi naftnimi podjetji. Po njegovih besedah so številni obstoječi dogovori za državo, ki si prizadeva postati pomembna proizvajalka nafte, neugodni, zato namerava spremeniti vse člene, ki ne koristijo neposredno prebivalcem Ugande. Njegove napovedi so sprožile dodatno napetost v že tako zaostrenem političnem ozračju pred volilnim dnem. Mednarodna skupnost izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o kršitvah človekovih pravic in omejevanju svobode govora. Poročilo Združenih narodov izpostavlja, da volilni proces spremljajo nasilni posegi varnostnih sil proti podpornikom opozicije, kar postavlja pod vprašaj legitimnost in poštenost prihajajočih volitev v tej vzhodnoafriški državi.

Davčne uprave v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v začetku leta 2026 uvedle pomembne novosti, ki vplivajo na milijone zavezancev. Ameriški davčni urad (IRS) je napovedal, da bo uradno začel sprejemati davčne napovedi 26. januarja, nekaterim skupinam pa je omogočil oddajo že 9. januarja. Kljub optimizmu vodstva se pojavljajo opozorila o morebitnih zamudah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, kar je posledica varčevalnih ukrepov novega oddelka za učinkovitost vlade. V Združenem kraljestvu se medtem davčni zavezanci spopadajo s težavami zaradi napak v programski opremi urada HMRC, ki ne vključuje pravilno povišanih stopenj davka na kapitalski dobiček. Zaradi tega približno 800.000 samozaposlenih in najemodajalcev tvega visoke globe, če svojih obveznosti ne bodo izračunali ročno. Britanska vlada prav tako načrtuje znižanje neobdavčenih olajšav za varčevalne račune ISA z aprilom 2027, kar je sprožilo val depozitov, saj so varčevalci samo v novembru vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov. Spremembe odražajo širši globalni trend digitalizacije in strožjega nadzora nad dohodki. V Indiji se pred objavo proračuna za leto 2026 stopnjujejo razprave o davčnih olajšavah za avtomobilska posojila, medtem ko Združeno kraljestvo uvaja obvezno digitalno poročanje za vse, ki zaslužijo več kot 50.000 funtov. Davčni strokovnjaki opozarjajo, da gre za največje vsebinske in procesne spremembe v zadnji generaciji, ki od zavezancev zahtevajo bistveno večjo angažiranost.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Po novih poročilih je v izraelskih napadih v Gazi umrlo najmanj 13 ljudi, med njimi pet otrok. Civilna zaščita Gaze poroča, da so bili ubiti v napadu z dronom. Hamas je izjavil, da napadi potrjujejo, da Izrael ne spoštuje premirja.

Ministrstvo za izobraževanje Združenih držav Amerike je prek novega portala za razkritje tujega financiranja objavilo podatke, ki razkrivajo, da je Katar vodilni tuji vir sredstev za ameriške visokošolske ustanove. Zalivska država je v ameriški izobraževalni sistem vložila približno 6,6 milijarde dolarjev, kar vključuje tako neposredna darila kot pogodbeno sodelovanje z univerzami. Ti podatki so sprožili razprave o vplivu tujih režimov na akademsko neodvisnost v ZDA. Novi javni podatki razvrščajo Katar na sam vrh seznama tujih financerjev, kar močno presega prispevke drugih držav. Objava teh informacij je del širših prizadevanj ameriške administracije za večjo transparentnost pri finančnih povezavah med tujimi entitetami in domačimi izobraževalnimi institucijami. Kritiki poudarjajo, da bi lahko tako obsežni finančni vložki vplivali na raziskovalne programe in politično usmerjenost univerz. Analitiki opozarjajo, da so nekatere izmed najbolj prestižnih ameriških univerz prejele znaten del teh sredstev, kar odpira vprašanja o morebitnih dolgoročnih posledicah za nacionalno varnost in integriteto visokega šolstva. Ministrstvo za izobraževanje namerava s portalom omogočiti javni nadzor nad temi transakcijami, saj se v preteklosti številna tuja sredstva niso ustrezno poročala.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

V okviru načrtovane širitve Bele hiše so bili javnosti razkriti podrobnejši arhitekturni načrti, ki predvidevajo gradnjo reprezentativnega stopnišča ter novih prostorov za logistiko, prehrano in tehnično vzdrževanje. Predlogi, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa v četrtek predstavila pristojni komisiji za nadzor zgradb, vključujejo obsežne posege v vzhodnem krilu predsedniške rezidence, ki bodo posodobili infrastrukturo za zaposlene in obiskovalce. Poleg novosti v vzhodnem delu načrti predvidevajo tudi spremembe na kolonadi zahodnega krila in v prostorih, ki so bili poimenovani zgornje zahodno krilo. Gre za prvo javno razgrnitev tako podrobnih načrtov za dodatke k zgodovinskemu objektu, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje funkcionalnosti dostavnih poti in servisnih dejavnosti znotraj kompleksa. Arhitekturni posegi so zasnovani tako, da bi omogočili nemoteno delovanje Bele hiše kot sodobnega upravnega središča. Projekt poudarja potrebo po dodatnih prostorih za komunalne storitve in logistično podporo, kar odraža naraščajoče potrebe sodobne predsedniške administracije. Komisija, ki bdi nad načrti, bo v prihodnje ocenila vpliv teh posegov na zgodovinsko integriteto zgradbe. Dokumentacija razkriva, da bi nova infrastruktura bistveno olajšala vsakodnevne operacije, hkrati pa s stopniščem dodala estetski poudarek vzhodnemu delu kompleksa.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.