Iranski vojaški vrh je napovedal možnost izvedbe preventivnega napada na Izrael kot odgovor na stopnjevanje sovražne retorike iz Tel Aviva in Washingtona. Vrhovni poveljnik iranske vojske Amir Hatami je poudaril, da Teheran ne bo pustil groženj brez odgovora in da je pripravljenost njihovih oboroženih sil na najvišji ravni doslej. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega senatorja Lindseyja Grahama, ki je napovedal, da bo Donald Trump v primeru zatiranja protestov v Iranu morda ukazal usmrtitev vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi po navedbah analitikov načrtno spodbujal stopnjevanje konflikta z Iranom, pri čemer kot glavni povod uporablja iranske teste balističnih izstrelkov in notranje proteste v državi. Netanjahu si prizadeva v svoja prizadevanja za zamenjavo režima v Teheranu vključiti tudi ameriškega predsednika Trumpa, ki mu je že v preteklosti svetoval pri odločitvi o umiku iz iranskega jedrskega sporazuma. Izrael naj bi pripravljal teren za nove vojaške operacije, ki bi bile po pričakovanjih precej intenzivnejše od preteklih spopadov. Medtem iz regije prihajajo nepotrjena poročila o umiku nebistvenega osebja z ameriških veleposlaništev v Izraelu in Libanonu, kar bi lahko nakazovalo na prihajajoč vojaški spopad. Analitiki opozarjajo, da bi se lahko konflikt razširil tudi na libanonsko ozemlje. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj obe strani krepita svojo vojaško držo, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za izbruh nove vojne na Bližnjem vzhodu.

V več kolumbijskih mestih, vključno s prestolnico Bogoto in obmejnim mestom Cucuta, so potekali množični protesti proti ameriškim vojaškim operacijam v sosednji Venezueli in grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa. Demonstracije je spodbudil kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je ameriško zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v Caracasu označil za ugrabitev. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump na vprašanje o morebitnem vojaškem posredovanju v sami Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra zamisel, kar je v državi sprožilo val ogorčenja. Protestniki so na ulicah vzklikali protiameriška gesla in mahali s kolumbijskimi zastavami, pri čemer so izražali nasprotovanje širjenju ameriških vojaških dejavnosti v Južni Ameriki. Predsednik Petro je dogodke v Venezueli obsodil kot kršitev suverenosti in pozval k nacionalni mobilizaciji. Kljub izrazito napetemu ozračju sta se Petro in Trump v sredo dogovorila za srečanje, na katerem naj bi obravnavala nastalo krizo, ki neposredno vpliva na stabilnost celotne regije. Kriza je tesno povezana z nedavnimi dogodki, ko je bil Maduro prepeljan v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma. Kolumbijska javnost in oblast sta zaskrbljeni, da bi se ameriški imperialistični apetiti po naravnih virih in nafti prenesli tudi na njihovo ozemlje, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije in oboroženih spopadov v neposredni bližini strateško pomembnih energetskih nahajališč.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da pri vodenju države ne potrebuje mednarodnega prava, saj so njegove odločitve omejene zgolj z njegovo lastno moralnostjo in razumom. Njegove izjave so sledile obdobju intenzivnega preučevanja ameriških vojaških napadov v tujini, pri čemer je Trump poudaril, da je njegova lastna vest edina stvar, ki ga lahko ustavi pri izvajanju oblasti. Takšna retorika odraža predsednikov dolgotrajen odklonilen odnos do mednarodnih institucij in norm, ki so v preteklosti že povzročile napetosti z evropskimi zaveznicami. Trump je v pogovoru neposredno zavrnil avtoriteto mednarodnih pravnih okvirov nad svojimi dejanji, kar je v diplomatskih krogih sprožilo zaskrbljenost glede prihodnje zunanje politike Združenih držav Amerike in spoštovanja globalnih sporazumov. Najnovejše stališče predstavlja stopnjevanje njegove politike, ki temelji na enostranskih odločitvah in zanemarjanju tradicionalnih zavezništev. To vključuje tudi njegove pretekle kontroverzne predloge, kot je bil poskus prevzema Grenlandije s pomočjo vojaške sile, ter uporabo agresivnih pravnih mehanizmov za doseganje notranjepolitičnih ciljev, kot so množične deportacije.

Po poročanju Al Jazeere je bilo v izraelskih napadih po Gazi ubitih najmanj 14 Palestincev, med njimi pet otrok. Kljub premirju, ki je začelo veljati 10. oktobra, je situacija še naprej nevarna.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

V najnovejših izraelskih vojaških operacijah na območju Gaze je bilo ubitih najmanj deset Palestincev, med katerimi je polovica otrok. Napadi so se osredotočili na območja, ki veljajo za varne cone, vključno s severnim delom enklave, kjer je bila tarča šola Abu Husein. Šola je v času napada služila kot zatočišče za številne razseljene civiliste, ki so tam iskali varnost pred nenehnimi spopadi. Poročila s terena, ki jih je posredoval novinar Osama Abu Rabee, potrjujejo, da so žrtve posledica stopnjevanja napadov, ki se nadaljujejo kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Statistični podatki kažejo na izrazito smrtonosno obdobje, saj je bilo od oktobra v povprečju ubitih pet Palestincev na dan, kar dodatno poglablja humanitarno krizo na tem območju. Napad na civilno infrastrukturo, kot so šole in zavetišča, ponovno sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Izraelske sile kljub poročilom o civilnih žrtvah nadaljujejo z operacijami, ki so v preteklosti že povzročile množično razseljevanje in visoko smrtnost med najranljivejšimi skupinami prebivalstva, predvsem ženskami in otroki.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Harveyja Weinsteina za novo sojenje. Weinstein razmišlja o priznanju krivde za nerešeno obtožbo posilstva, da bi se izognil tretjemu sojenju v New Yorku.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

David Coote, nekdanji sodnik angleške nogometne Premier League, bo obsojen na sodišču v Nottinghamu, potem ko so policisti na njegovi napravi odkrili videoposnetek zlorabe otroka kategorije A. Coote je oktobra na zaslišanju priznal krivdo za kaznivo dejanje posedovanja tovrstnega gradiva. Podrobnosti o naravi posnetka in okoliščinah odkritja niso bile objavljene, vendar kategorija A pomeni najhujšo obliko gradiva zlorabe otrok.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.

Grammyjev nagrajenec in vplivni ameriški pridigar Donnie McClurkin se sooča s tožbo zaradi domnevne večletne spolne zlorabe in posilstva svojega nekdanjega osebnega asistenta. 66-letni McClurkin, ki vodi cerkev Perfecting Faith v Freeportu v New Yorku, je bil tarča obtožb, ko je oškodovanec vložil uradno tožbo na sodišče. Po navedbah v dokumentih naj bi pevec svojo moč in vpliv izkoriščal za nadlegovanje mlajšega podrejenega, kar je povzročilo dolgoletno škodo. Primer vzbuja precejšnjo pozornost javnosti predvsem zaradi McClurkinove preteklosti, saj se je pevec v preteklosti javno deklariral kot »nekdanji homoseksualec« in pogosto ostro kritiziral istospolno usmerjenost. Njegov javni diskurz je temeljil na prepričanju, da je homoseksualnost mogoče premagati z vero, kar je v cerkvenih krogih v Združenih državah Amerike sprožalo številne polemike. McClurkin, ki je tudi ustanovitelj in predsednik organizacije The New Perfecting Church, velja za eno najpomembnejših figur v sodobni gospel glasbi. Tožba bi lahko imela daljnosežne posledice za njegovo glasbeno kariero in versko delovanje, saj gre za neposreden konflikt med njegovimi javnimi moralnimi stališči in domnevnimi zasebnimi dejanji.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.