Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra povabil na srečanje v Belo hišo, kar predstavlja nenaden diplomatski premik po mesecih napetosti in celo grožnjah z vojaškim posredovanjem. Povabilo je sledilo telefonskemu pogovoru med obema voditeljema, v katerem je Petro razložil razmere glede drog in drugih nesoglasij med državama. Trump je pogovor opisal kot »veliko čast« in izrazil veselje ob srečanju s Petrom v bližnji prihodnosti. Ta diplomatska poteza prihaja po obdobju izjemnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kolumbijo. Trump je namreč pred tem Petra obtožil povezav s trgovino z drogami, kar je kolumbijski predsednik ostro zanikal in javno objavil svoje bančne račune, da bi ovrgel te obtožbe. Poleg obtožb je Trump celo namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, kar je sprožilo močno diplomatsko zaskrbljenost in obsodbe v regiji. Srečanje v Beli hiši naj bi bilo namenjeno reševanju naraščajočih nesoglasij in izboljšanju odnosov med državama. Kljub predhodnim ostrim izjavam in grožnjam so se odnosi nenadoma preoblikovali v bolj konstruktivno smer, kar kaže na pripravljenost obeh strani za dialog in iskanje rešitev za skupne izzive, vključno z bojem proti drogam.

Donald Trump, nekdanji ameriški predsednik, se je v svojem delovanju oddaljil od doktrine izolacionizma in je odprto ter pogosto uporablja ameriško moč, kar je sprožilo kritike tako glede njegove notranje kot zunanje politike. Med drugim so izpostavljeni njegovi poskusi prevrata pred petimi leti, nedavni poseg v Venezuelo in trenutne grožnje proti Kubi, Kolumbiji ter Grenlandiji. Te dejavnosti naj bi spodkopavale domače in mednarodno pravo ter ogrožale temeljne vrednote civilizacije, ki poudarja preprečevanje napadov močnejših na šibkejše. Posebno pozornost je vzbudila Trumpova želja po zasedbi Grenlandije, vključno z namigi o uporabi sile, kar je bilo ostro kritizirano v oddaji "Morning Joe" na MS NOW, kjer je sovoditelj Joe Scarborough njegovo obsedenost označil za "norost". Povečana poročila o predsednikovi usmeritvi od zasedbe Venezuele k Grenlandiji so povzročila ogorčenje med državami članicami zveze NATO. Scarborough je poudaril, da bi takšen korak povzročil ogromno škodo mednarodnim odnosom, s čimer bi se Združene države Amerike obrnile stran od vloge, ki so jo imele od leta 1945 pri vzpostavljanju svetovnega reda, ki je vodil do ameriškega stoletja in prevlade. Kritike so se dotaknile tudi Trumpove retorike, zlasti njegovega označevanja nasprotnikov kot "idiotov", in njegovega odziva na pomisleke glede mednarodne politike. Analitiki poudarjajo, da bi takšne poteze lahko uničile ugled in moč Združenih držav Amerike, ki so jo gradile desetletja. Trumpovi kritiki opozarjajo, da njegovo delovanje ni le odmik od uveljavljene diplomacije, temveč predstavlja tudi globoko grožnjo stabilnosti in miru v svetu.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Grammyjev nagrajenec in vplivni ameriški pridigar Donnie McClurkin se sooča s tožbo zaradi domnevne večletne spolne zlorabe in posilstva svojega nekdanjega osebnega asistenta. 66-letni McClurkin, ki vodi cerkev Perfecting Faith v Freeportu v New Yorku, je bil tarča obtožb, ko je oškodovanec vložil uradno tožbo na sodišče. Po navedbah v dokumentih naj bi pevec svojo moč in vpliv izkoriščal za nadlegovanje mlajšega podrejenega, kar je povzročilo dolgoletno škodo. Primer vzbuja precejšnjo pozornost javnosti predvsem zaradi McClurkinove preteklosti, saj se je pevec v preteklosti javno deklariral kot »nekdanji homoseksualec« in pogosto ostro kritiziral istospolno usmerjenost. Njegov javni diskurz je temeljil na prepričanju, da je homoseksualnost mogoče premagati z vero, kar je v cerkvenih krogih v Združenih državah Amerike sprožalo številne polemike. McClurkin, ki je tudi ustanovitelj in predsednik organizacije The New Perfecting Church, velja za eno najpomembnejših figur v sodobni gospel glasbi. Tožba bi lahko imela daljnosežne posledice za njegovo glasbeno kariero in versko delovanje, saj gre za neposreden konflikt med njegovimi javnimi moralnimi stališči in domnevnimi zasebnimi dejanji.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

Med množičnimi protesti ultraortodoksnih judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je v torek prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je avtobus zapeljal v množico in ubil 14-letnega Josefa Eisentalja, še tri osebe pa so bile ranjene. Do dogodka je prišlo, ko so protestniki, ki so se zbrali v znak nasprotovanja naboru Haredov v izraelsko vojsko, obkolili in napadli avtobus. Po poročanju očividcev in objavljenih posnetkih so protestniki voznika pljuvali in mu onemogočili pot, nakar je vozilo pospešilo in zapeljalo neposredno v skupino ljudi. Izraelska policija je voznika, sicer prebivalca vzhodnega Jeruzalema, nemudoma pridržala in začela preiskavo. Medtem ko voznika zaslišujejo, so ultraortodoksni politiki in nekateri poslanci stranke Likud incident označili za umor, nekateri celo za teroristični napad. Policija preiskuje okoliščine, ki so privedle do voznikove odločitve, da zapelje v množico, vključno z navedbami, da je bil voznik pred tem žrtev fizičnega napada in ustrahovanja. Protesti v Jeruzalemu so se razširili zaradi naraščajočih napetosti glede pomanjkanja vojaškega kadra v Izraelu, kar je vlado prisililo k odpravi izjem pri naboru za ultraortodoksne vernike. Na torkovih demonstracijah se je zbralo približno 15.000 ljudi, ki nasprotujejo zakonodaji, ki bi jih prisilila v vojaško službo, kar po njihovem mnenju ogroža njihov tradicionalni način življenja in študij Tore. Dogodek je še dodatno poglobil notranjepolitične razkole v državi.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Sodnik je odvetnici Lindsey Halligan, zvesti Trumpu, dal teden dni časa, da pojasni svoje ravnanje. Nekdanji republikanec George Conway kandidira za kongresnika kot demokrat v New Yorku in se želi soočiti s Trumpom. Osebje Stephena Millerja poroča o njegovih vsakodnevnih izbruhih jeze. Mike Pence je kritiziral Trumpovo razstavo v Beli hiši, ki je po njegovem mnenju 'žaljiva' do policistov, ki so se odzvali na napad na Kapitol 6. januarja. Trumpovo 'zombi vojsko sledilcev' naj bi se začela obračati proti njemu.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so demokrati ostro kritizirali Donalda Trumpa zaradi spodbujanja nemirov. Poudarili so njegovo odgovornost in obljubili odgovornost, medtem ko je Trump že pomilostil na stotine obtožencev. Obenem so obsojenci, ki jih je Trump pomilostil, organizirali pohod v spomin na obletnico napada. Učitelji si prizadevajo študentom predstaviti celoten kontekst dogodkov 6. januarja.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Po smrti ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so potekali množični protesti. Lokalni voditelji so izrazili ogorčenje, pojavil pa se je tudi posnetek, na katerem agenti preprečujejo zdravniku, da bi pomagal žrtvi. Uradnik iz New Yorka je bil označen za "upornika", potem ko je agente ICE obtožil "napadov na naše sosede".