APDEJT.si

Če bi se Petr Pavel odločil za ponovno kandidaturo za predsednika Češke, bi imel po raziskavi agencije STEM/MARK dobre možnosti za zmago. Raziskava je pokazala, da si del javnosti na čelu države predstavlja tudi voditelja stranke ANO, Andreja Babiša, in igralca, voditelja ter glasbenika, Mareka Ebena. Idealni predsednik bi moral biti nestrankarski, pošten, izobražen in imeti reprezentativno nastopanje.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Predsednik SPD in novoizvoljeni predsednik poslanske zbornice, Tomio Okamura, se bo 17. novembra udeležil pietetnih slovesnosti pri Hlávkovi koleji in v ruzyňskih kasarnah. Obiska Narodne ulice v Pragi ne načrtuje, je sporočila tiskovna predstavnica SPD, Lenka Čejková.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Šolski sindikati so razglasili stavkovno pripravljenost, ker Ministrstvo za šolstvo ni prejelo 3,7 milijarde kron za dodatno financiranje regionalnega šolstva za november in december. Sindikatom se ne zdi sprejemljivo, da se dodatno financiranje šolstva zavlačuje. Stavkovna pripravljenost bo trajala, dokler denar ne pride v šole. Vlada je obljubila, da bo zadevo rešila 19. novembra.

Predsednik Petr Pavel je po srečanju z Andrejem Babišem ponovil zahtevo, da Babiš pred imenovanjem za premierja javno pojasni, kako namerava rešiti svoj konflikt interesov v zvezi z lastništvom holdinga Agrofert. Pavel poleg tega od Babiša pričakuje spremembe v programu vlade.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Mihaila Saakašvilija so po približno treh letih zdravljenja v bolnišnici v Tbilisiju vrnili v zapor v Rustaviju, kjer bo nadaljeval z odsluževanjem kazni. V zaporu je od aretacije leta 2021 preživel manj kot pol leta, preostali čas pa je bil v bolnišnici.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala najdaljša zaustavitev delovanja vlade v ameriški zgodovini. Zakon zagotavlja sredstva za delovanje vlade do konca januarja in omogoča ponoven zagon agencij ter izplačilo zamujenih plač zaposlenim. Kljub temu se politični spori med republikanci in demokrati glede financiranja še niso umirili, Trump pa je za zaustavitev okrivil demokrate.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala 43-dnevna zaustavitev delovanja vlade, ki je bila najdaljša v ameriški zgodovini. Zakon, ki ga je sprejel kongres, bo zagotovil sredstva za delovanje vlade do konca januarja. Trump je za zaustavitev okrivil demokrate.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Po koncu zaustavitve vlade je ena od vidnih demokratskih kongresnic ostro kritizirala republikanske voditelje, jih označila za "brezbožne" in "strahopetne". Razprava o prihodnosti ameriške demokracije se nadaljuje, pri čemer so nekateri opazovalci prepričani, da je 42-dnevna zaustavitev vlade dokaz njene disfunkcionalnosti. Kritiki so obsodili tudi dogajanje v senatu kot "predajo", ki izda ameriške družine in koristi milijarderjem.

Kazahstanski poslanci so sprejeli zakon, ki prepoveduje propagiranje LGBT (gibanje, ki je v Rusiji označeno za ekstremistično in je prepovedano) in pedofilije. Zakon prepoveduje njuno promocijo v medijih in na spletnih platformah.

Jack Schlossberg, vnuk nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja, je napovedal kandidaturo za sedež v predstavniškem domu ameriškega kongresa leta 2026. 32-letni Schlossberg, ki je znan po svoji prisotnosti na družbenih medijih, vstopa v strankarske volitve demokratov iz New Yorka in sledi družinski tradiciji.

Donald Trump je napovedal, da bo tožil BBC zaradi, kot pravi, zavajajoče montaže njegovega govora pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Trump trdi, da je bil njegov govor "zmasakriran" in da je bil javnosti predstavljen na napačen način. Zahteva opravičilo in odškodnino v višini več kot milijarde dolarjev. Zaradi afere sta odstopila generalni direktor BBC Tim Davie in vodja poročanja Deborah.

Protestniki so vdrli na podnebno konferenco COP30 v brazilskem Belem, kjer so se spopadli z varnostniki Združenih narodov in zahtevali močnejšo zaščito Amazonije in domorodnih ozemelj. Protestniki so mahali z rumenimi zastavami in protestirali proti vrtanju nafte v Amazoniji. Varnostniki so morali zabarikadirati vhod na prizorišče konference.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Andrej Babiš se je srečal s predsednikom Petrom Pavlom na Praškem gradu, kjer sta razpravljala o Babiševem sporu interesov zaradi lastništva holdinga Agrofert. Babiš po srečanju ni konkretno pojasnil, kako bo rešil ta spor, a je zatrdil, da bo rešitev v skladu z mnenjem sodišč. Pavel je pred tem izrazil pričakovanje, da bo Babiš, verjetni prihodnji premier, jasno pojasnil, kako namerava rešiti to situacijo.