APDEJT.si

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu zmanjkuje potrpljenja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagrozil je z novimi sankcijami, s katerimi bi ZDA močno udarile Rusijo. Svetoval je tudi, naj se Rusija ne približuje Poljski.

Hamas je pohvalil napad z nožem v bližini Jeruzalema, v katerem sta bila ranjena dva izraelska civilista, kot "herojsko dejanje". Novi premier Hutijev je obljubil nadaljevanje boja proti Izraelu. Generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo, ki podpira rešitev dveh držav, kar je Izrael označil za "cirkus". Izrael je kritiziral resolucijo ZN o Palestini, češ da bo to spodbudilo Hamas k vojni, ker ne omenja, da je Hamas odgovoren za nadaljevanje vojne, ker zavrača predajo talcev in orožja.

Nemški freitag.de poroča, da je Donald Trump v preteklosti Rusijo videl kot želenega partnerja, vrh v Aljaski pa se je osredotočal na vojno v Ukrajini, vendar je bil tudi del strategije Bele hiše za dogovor z Moskvo proti Pekingu. Poljski pch24.pl pa poroča o smrti konservativnega aktivista Charlieja Kirka, ki je sprožila val obrekovanj s strani levičarjev v Evropskem parlamentu in ameriškem Senatu.

Princ Harry je na nepričakovan obisk prispel v Kijev na povabilo ukrajinske vlade. Izjavil je, da želi storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi pomagal pri okrevanju tisočih vojakov, ki so bili hudo ranjeni v vojni z Rusijo. Obisk se je zgodil le dva dni po tem, ko je Moskva poslala drone na Poljsko.

Donald Trump je v intervjuju za Fox News ponovil, da mu potrpljenje z Vladimirjem Putinom pojenja. Hkrati pa je omilil vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zavezniki Nata. Izrazil je mnenje, da je šlo verjetno za napako. Nato je sprožil operacijo "Eastern Sentry".

V Nepalu so zaradi smrtonosnih protikorupcijskih protestov, ki so strmoglavili vlado, imenovali nekdanjo predsednico vrhovnega sodišča Sushilo Karki za začasno premierko, s čimer je postala prva ženska na čelu države. Medtem se je pojavilo poročilo o porastu političnega nasilja proti konservativcem, pri čemer se širi 'kultura atentatov na levi'. V Avstraliji pa policija pričakuje spopade med različnimi aktivističnimi skupinami.

Po poskusu atentata na Charlieja Kirka v Utahu, je bil Tyler Robinson obtožen poskusa umora s hudimi posledicami in nezakonite uporabe strelnega orožja. Predsednik Trump je izjavil, da je morilec v priporu. Pojavile so se tudi teorije, ki vključujejo Mossad. Medtem se pojavljajo različni odzivi, od obsodb nasilja do kritik Kirka zaradi širjenja sovraštva in razdeljenosti.

Na Češkem se je kriminaliteta med otroki in mladostniki med letoma 2021 in 2024 povečala za 33 odstotkov. Minister za notranje zadeve Vít Rakušan je po srečanju ministrov Salcburškega foruma v Valticah izpostavil, da je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi do 24. leta starosti. Rakušan je predstavil program 'Varno otroštvo'.

FBI je objavil nove posnetke nadzornih kamer, ki prikazujejo pobeg domnevnega morilca Charlieja Kirka s strehe univerze Utah Valley. Odkrili so tudi, da so bili na nabojih v pištoli, ki jo je imel morilec, vgravirani napisi "Transgender" in "Antifašist". Medtem je nekdanji konservativni analitik kritiziral Kasha Patela zaradi domnevno "ponižujočega" vodenja FBI. Greg Gutfeld se je na televiziji Fox News burno odzval na atentat.

Po zadnji anketi v Češki republiki bi si največ Čehov želelo, da bi bil predsednik stranke ANO Andrej Babiš ali nekdo iz tega opozicijskega gibanja naslednji premier. Babiša bi podprlo 44 odstotkov vprašanih, medtem ko bi nadaljevanje mandata trenutnega premierja Petra Fiale (ODS) podprlo 22 odstotkov respondentov. Zanimivo je, da sta Tomio Okamura in Vít Rakušan prejela več podpore kot Fiala.

V Češki republiki bi si volivci na premierskem mestu najbolj želeli videti Andreja Babiša, predsednika stranke ANO. Glede na anketo agencije Median, ki jo je izvedel Češki radio, bi ga podprlo 44 odstotkov vprašanih. Kljub temu pri Babišu, kot tudi pri ostalih politikih, prevladujejo glasovi tistih, ki si ga na tej funkciji ne želijo. Aktualni premier Petr Fiala (ODS) se v preferencah uvršča nižje od Babiša, pa tudi od Rakušana in Okamure.

Benjamin Netanyahu je ponovil, da ne bo palestinske države. Medtem so viri iz Bele hiše poročali o naraščajočem nezadovoljstvu Trumpove administracije z Netanyahujevimi odločitvami, pri čemer naj bi Trump in njegovi sodelavci bili zaskrbljeni zaradi izraelskih napadov. Združeni narodi so obravnavali rešitev o "suvereni in neodvisni državi Palestine" brez Hamasa, čemur Netanyahu ostro nasprotuje. Hkrati več zahodnih držav, vključno s Francijo, napoveduje priznanje palestinske države.

Praški mestni svetniki so odobrili spremembo prostorskega načrta, ki omogoča gradnjo najvišjega nebotičnika v Češki republiki, imenovanega Top Tower, v Novih Butovicah. Investitor, podjetje Trigema, bo prispeval 75,7 milijona kron mestni občini Praga 13 in magistratu. Nebotičnik bo visok 125 metrov in bo stal v bližini postaje metroja Nové Butovice.

Po poročanju več medijev je konservativni aktivist in podpornik Donalda Trumpa, Charlie Kirk, umrl po streljanju med javnim nastopom. Ameriški predsednik se je odzval s sožalnim videom, mediji pa ugibajo o možnem ostrostrelcu. V ZDA je v preteklosti že prišlo do številnih atentatov na politike in aktiviste, vključno s Kennedyjem, Reaganom, Malcolmom X in Martinom Luthrom Kingom.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov različnih narodnosti, med njimi tudi dva Poljaka. Ameriška delegacija je po pogovorih v Minsku na poti v Vilno. ZDA so v zameno odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Obstajajo tudi namigi o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju z Donaldom Trumpom.

V Bratislavi na Námestí SNP je potekal protest proti korakom trenutne vladne koalicije pod vodstvom Roberta Fica. Protest sta organizirala opozicijski poslanec Alojz Hlina (SaS) in državljanski aktivist Nikita Slovák, pridružila pa se jim je tudi iniciativa Mier Ukrajine. Policija je opozorila na možne prometne omejitve zaradi shoda, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nestrinjanje s politiko vlade in pozvali k ohranitvi demokracije.

Slovaški premier Robert Fico je od Evropske unije zahteval, da podpre slovaško avtomobilsko industrijo in težko industrijo, preden bo Slovaška podprla naslednji paket sankcij proti Rusiji. Fico je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo poudaril, da želi zaščititi slovaški avtomobilski sektor pred omejitvami, povezanimi s podnebno politiko, in predlaga ukrepe glede cen energije.

Praški mestni svet naj bi do 13. oktobra sprejel odločitev o novem sistemu regulacije souporabe prevoznih sredstev, ki predvideva prepoved souporabe električnih skirojev. Sistem naj bi začel veljati januarja prihodnje leto. Predlog je pripravljen že od junija.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je bila tarča kritik med svojim govorom o stanju Unije. Poljski politik Bocheński je opozoril, da se liberalno-levi establišment bori za obstoj, čeprav je otežil življenje mnogim Evropejcem. Italijanski poslanec je v Evropskem parlamentu ostro napadel von der Leynovo, rekoč, da milijoni Evropejcev plačujejo njeno plačo, ona pa nima spoštovanja. Von der Leyenova je v svojem govoru poudarila, da se mora Evropa boriti in napovedala več ukrepov, ki segajo od Izraela do družbenih medijev.

Češke raziskovalne organizacije PAQ Research, Center javnih financ in IDEA pri CERGE-EI so predstavile celovito davčno reformo, s katero želijo pospešiti rast češkega gospodarstva, zmanjšati revščino in zagotoviti sredstva za izobraževanje ter obrambo. Reforma predlaga znižanje davkov na delo, spremembe pri obdavčitvi podjetnikov, drugačno obdavčitev potrošnje in spodbujanje podjetniških naložb, s čimer naj bi Češka odgovorila na zaostajanje za povprečjem Evropske unije.