Švica se ne more braniti pred obsežnim napadom in mora povečati vojaške izdatke zaradi naraščajočih tveganj iz Rusije, je opozoril vodja švicarske vojske. Zaradi tega poziva k povečanju sredstev za obrambo.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v lokalu Le Constellation, umrlo šest italijanskih državljanov. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil, da so vse žrtve mladoletne, stare med 15 in 17 let. Med identifikacijskimi žrtvami so Giovanni Tamburi iz Bologne, Achille Barosi iz Milana, Emanuele Galeppini iz Genove, Chiara Costanzo iz Milana, Riccardo Minghetti iz Rima ter 15-letna Sofia Prosperi, ki je imela dvojno italijansko-švicarsko državljanstvo. Preiskava dogodka še poteka, vendar so preživeli opozorili na neustrezne varnostne pogoje v lokalu. Priče navajajo, da je bil prostor majhen in prenatrpan, kar je v trenutku nesreče močno otežilo evakuacijo, saj naj ne bi opazili jasnih izhodov v sili. Italijanske oblasti so že organizirale prevoz posmrtnih ostankov v domovino z vojaškim letalom, medtem ko so štiri ranjene osebe prepeljali na zdravljenje v bolnišnice v Milanu in Torinu. V mestu so danes pripravili tudi spominski pohod v čast žrtvam.

Najnovejše preiskave kažejo, da so bili za požar v Crans-Montani krivi ognjemeti na šampanjcu, ki so bili preblizu stropu. V požaru je umrlo najmanj 40 ljudi. Identificirali so le eno žrtev. Preživeli in svojci so spregovorili o tragediji, odzvali so se tudi regionalne oblasti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Srbski državljan Stefan Ivanović je umrl v požaru v baru "Konstelasion" v Kran-Montani. Po poročanju švicarskih medijev je Ivanović pred smrtjo rešil več gostov iz gorečega bara. Srbski veleposlanik v Švici Ivan Trifunović je potrdil, da je Ivanović pri reševanju ljudi žal izgubil življenje.

Stalno predstavništvo Ruske federacije pri Združenih narodih v Ženevi je izrazilo globoko sožalje ob tragičnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ruski diplomati so v uradni izjavi izrekli sočutje družinam preminulih ter vsem poškodovanim zaželeli čimprejšnje in uspešno okrevanje. Dogodek je močno odjeknil v diplomatskih krogih v Švici. Požar v priljubljenem smučarskem središču je povzročil smrtne žrtve in večje število poškodovanih, kar je sprožilo odzive mednarodne skupnosti. Rusko predstavništvo je poudarilo solidarnost z lokalnimi oblastmi in žrtvami v teh težkih trenutkih. Podrobnosti o vzrokih požara in natančnem številu žrtev organi še preiskujejo, diplomatski odzivi pa potrjujejo resnost nesreče v tem znanem turističnem kraju.

Švicarska policija je uradno potrdila identifikacijo posmrtnih ostankov 15-letne Aliki Kalergi, ki je bila pogrešana po uničujočem požaru v švicarskem letovišču Crans-Montana. S tem so oblasti zaključile postopek identifikacije vseh 40 žrtev decembrske tragedije, o čemer so bili uradno obveščeni tudi grški organi. Dekle, ki je bivalo v Švici, je bilo ena izmed številnih mladih žrtev, ki so življenje izgubile v priljubljenem smučarskem središču. Požar, ki je izbruhnil v enem izmed lokalnih barov na silvestrovo, je povzročila neprevidna uporaba pirotehničnih sredstev oziroma namiznih ognjemetov. V nesreči je poleg 40 smrtnih žrtev več kot 115 ljudi utrpelo poškodbe, med katerimi so bili številni v kritičnem stanju. Preiskava je pokazala na katastrofalne posledice neupoštevanja varnostnih predpisov v zaprtih prostorih, kjer se je v času nesreče zadrževalo veliko število tujih turistov in športnikov.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikom priljubljenega lokala v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da so požar v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja najverjetneje povzročile dekorativne iskrilne svečke na vinskih steklenicah, ki so vnele notranjost polnega objekta. Tragedija je globoko pretresla švicarsko javnost in mednarodno skupnost, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon. Preiskava se osredotoča na morebitno malomarnost in kršitve varnostnih predpisov, saj so se preživeli in svojci žrtev začeli zbirati na mestu nesreče, da bi počastili spomin na preminule. Švicarska večjezična tradicija se odraža tudi v uradnih izjavah in žalovanju, saj so oblasti nagovorile javnost v francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Medtem ko se letovišče spopada s posledicami katastrofe, preiskovalni organi zbirajo dokaze o odgovornosti vodstva bara za varnost obiskovalcev med praznovanjem novega leta.

Švicarske oblasti so identificirale prve štiri žrtve požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodil na silvestrovo in zahteval 40 življenj. Preiskovalci še vedno iščejo preostale žrtve.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Srbsko veleposlaništvo v Švici je pozvalo srbske državljane, ki so jih prizadela dogajanja ob požaru v diskoteki v Kran Montani, da se obrnejo na veleposlaništvo za pomoč.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je med silvestrsko nočjo izbruhnil katastrofalen požar, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Po podatkih tiskovne predstavnice češkega ministrstva za zunanje zadeve Mariane Wernerove je bil v ognju poškodovan tudi državljan Češke republike. Številne osebe so utrpele hude poškodbe in so bile prepeljane v bolnišnice. Češko veleposlaništvo je že v stiku s švicarsko zvezno policijo in je pripravljeno nuditi vso potrebno konzularno pomoč svojemu državljanu. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo, da bi ugotovile vzrok požara, ki se je razširil v času praznovanja novega leta. Prizorišče tragedije ostaja zaprto za javnost, medtem ko reševalne ekipe nadaljujejo z delom. Gre za eno najhujših nesreč v tem turističnem središču, ki je povzročila pretres po celotni državi in v mednarodni javnosti, saj so med žrtvami in poškodovanimi verjetno tuji turisti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

Občina Crans-Montana je v torek uradno priznala resne pomanjkljivosti pri izvajanju rednih varnostnih nadzorov v lokalu Le Constellation, ki ga je v silvestrski noči uničil katastrofalen požar. Po zadnjih podatkih je v ognju življenje izgubilo 40 oseb, preiskava pa je razkrila, da objekt v obdobju med letoma 2020 in 2025 ni bil ustrezno pregledan s strani pristojnih služb. Predsednik občinskega sveta Nicolas Féraud je na novinarski konferenci izrazil globoko obžalovanje in poudaril, da bo občina prevzela polno odgovornost, ki jo bo v postopku določilo sodstvo. Kljub priznanju o pomanjkanju nadzorov je občinsko vodstvo pojasnilo nekatere tehnične vidike stavbe. Po besedah Férauda sistem požarnega alarma za tovrstne objekte po veljavni zakonodaji ni bil obvezen, število zasilnih izhodov pa naj bi teoretično zadoščalo za evakuacijo 200 oseb. Tragični dogodek je sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih v švicarskih turističnih središčih, medtem ko preiskovalni organi še vedno ugotavljajo neposredni vzrok za izbruh ognja v priljubljenem lokalu.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

Švicarske oblasti so uradno identificirale prve štiri žrtve uničujočega požara, ki je izbruhnil med silvestrovanjem v znanem gorskem letovišču Crans-Montana. Posebna enota policije za identifikacijo žrtve katastrof se je v zadnjih urah posvetila zahtevnemu procesu prepoznave posmrtnih ostankov mladih ljudi, ki so izgubili življenje v ognju. Po navedbah uradnih virov so družine štirih pokojnikov že prejele uradno obvestilo o smrti svojih bližnjih. Preiskava vzroka požara še vedno poteka, medtem ko reševalne ekipe in forenziki pregledujejo prizorišče nesreče. Tragedija je močno pretresla lokalno skupnost in turiste v švicarskem kantonu Valais, kjer se nahaja prestižno smučarsko središče. Oblasti za zdaj niso razkrile dodatnih podrobnosti o identiteti pokojnih ali o morebitnih drugih pogrešanih osebah, se pa pričakuje, da bodo forenzične analize trajale še nekaj dni.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Švicarski zvezni svet je v ponedeljek odredil takojšnjo zamrznitev vseh sredstev v Švici, ki so v lasti venezuelskega predsednika Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, sledi nedavnemu zajetju Madura s strani ameriških sil. Švicarske oblasti so s tem ukrepom omejile finančni manevrski prostor nekdanjega režima v Caracasu in preprečile morebitno odtujitev državnega premoženja preko švicarskega bančnega sistema. Ukrep predstavlja pomemben zasuk v švicarski nevtralni politiki in se sklada z mednarodnim pritiskom na Madurovo administracijo po njegovem pridržanju. Dogodek je sprožil tudi ostre politične razprave v Združenih državah Amerike, kjer so se v javnosti pojavila različna mnenja o vlogi Washingtona pri odstavitvi in zajetju venezuelskega voditelja. Medtem ko nekateri svetovalci odločitev zagovarjajo kot nujno za vzpostavitev demokracije, drugi opozarjajo na dolgoročne posledice ameriškega posredovanja v Južni Ameriki. Zamrznitev sredstev v Švici velja za ključni korak pri onemogočanju finančne mreže, ki je podpirala Madurov režim, hkrati pa odločitev odraža stopnjevanje mednarodnih sankcij proti venezuelskemu vrhu po političnih spremembah v državi.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.

Grčija je uradno ponudila pomoč pri oskrbi žrtev z hudimi opeklinami, ki so utrpele poškodbe v katastrofalnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Ponudba je bila posredovana po tem, ko je Švica sprožila mehanizem Evropske unije za civilno zaščito. Grška diplomacija je potrdila pripravljenost svojih specializiranih zdravstvenih ustanov za sprejem najhuje poškodovanih bolnikov, kar predstavlja pomemben korak v mednarodnem sodelovanju ob tej nesreči. Medtem ko se švicarske oblasti spopadajo z logističnimi izzivi zdravljenja več kot sto poškodovanih, preiskovalci še vedno ugotavljajo identiteto žrtev. Po uradnih podatkih je v požaru, ki naj bi ga povzročile prskalice v zaprtem prostoru, umrlo najmanj 40 ljudi. Identifikacija trupel poteka počasi, kar po besedah uradnikov predstavlja nevzdržno čakanje za svojce pogrešanih. Preiskava se osredotoča na bar Le Constellation, kjer se je novoletno praznovanje spremenilo v eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini Švice.

Papež Leon XIV. se je v petek uradno pridružil žalovanju za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar v švicarskem letovišču Crans-Montana. Tragični dogodek je zahteval več kot 40 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Sveti oče je v svojem sporočilu izrazil globoko sožalje vsem prizadetim in poudaril svojo duhovno bližino z družinami umrlih. Papež je v molitvi prosil, naj Gospod sprejme pokojne v svoje bivališče miru in svetlobe, hkrati pa je izrazil upanje na čimprejšnje okrevanje številnih poškodovanih. Švicarske oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v priljubljenem smučarskem središču sprevrgel v eno najhujših tragedij zadnjih let. Odziv Vatikana poudarja resnost dogodka, ki je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost v času novoletnih praznovanj.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Gospodarski kazalniki v Združenih državah Amerike ob začetku leta 2026 kažejo na vse večjo razhajanje med odpornostjo trga in ohlajanjem proizvodnega sektorja. Indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) agencije S&P Global je decembra padel na 51,8 točke, kar predstavlja najnižjo raven od julija lani in nakazuje na upočasnitev rasti v sektorju predelovalnih dejavnosti. Glavni razlogi za pesimizem so krčenje knjig naročil, prvič po letu dni, ter vztrajno zmanjševanje mednarodne prodaje, na kar so močno vplivale visoke carine Trumpove administracije. Kljub temu nekateri podatki, kot je Truflation, kažejo na hitrejšo dezinflacijo, saj se je stopnja inflacije 1. januarja spustila na 1,955 odstotka, kar je pod ciljno ravnjo Federal Reserve. Ameriški dolar je na deviznih trgih ostal razmeroma stabilen v primerjavi s švicarskim frankom, vendar je leto 2025 zaključil z več kot 12-odstotnim upadom. Vlagatelji so previdni zaradi negotovosti glede prihodnje trgovinske politike in pričakovanega odhoda predsednika Federal Reserve Jeroma Powella v maju. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju 2025 beležilo robustno 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. To je sicer povečalo proračunske prihodke, a hkrati povzročilo naraščajočo zaskrbljenost med potrošniki in v predelovalni industriji glede prihodnjih stroškov poslovanja.

Emmanuel Macron se bo v petek udeležil žalne slovesnosti v Švici za žrtve požara v Crans-Montani. Med 40 žrtvami je bilo identificiranih devet francoskih državljanov, med njimi natakarica, DJ, študentka in oče. V Švici bo 9. januarja potekal dan nacionalnega žalovanja.

Nemško mesto Bochum je ponudilo medicinsko pomoč in oskrbo poškodovanim v silovitem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil na zabavi v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. V ognju, ki je zajel prizorišče praznovanja, je bilo poškodovanih več deset ljudi, ki so potrebovali nujno bolnišnično obravnavo. Zaradi resnosti poškodb, predvsem opeklin, se je v reševanje situacije vključila specializirana klinika iz Bochuma, ki je pripravljena sprejeti paciente na nadaljnje zdravljenje. Nemški strokovnjaki so se odzvali na potrebe švicarskih kolegov, saj zahtevajo tovrstne poškodbe specifično nego v specializiranih centrih za opekline. Čeprav so švicarske urgentne službe sprva oskrbele vse ponesrečence, je mednarodna solidarnost v tem primeru ključna za zagotavljanje dolgotrajne rehabilitacije huje poškodovanih. Preiskava vzroka požara v švicarskem letovišču še vedno poteka, medtem ko bolnišnice v regiji ostajajo v stanju pripravljenosti.

Papež Frančišek je prek vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, izrazil globoko sožalje in zaskrbljenost ob smrtonosnem požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v enem izmed lokalov v Švici. V sporočilu, naslovljenem na škofa v Sionu Jean-Marieja Loveyja, je sveti oče izrazil duhovno bližino vsem žalujočim družinam in tistim, ki jih je nesreča neposredno prizadela. Po poročanju tiskovne agencije AFP je papež v molitvi prosil za mir pokojnih ter pozval k pogumu za vse, ki zaradi tragičnega dogodka trpijo telesno ali duševno. Dogodek se je pripetil v kantonu Valais, natančneje v okolici znanega turističnega središča Crans-Montana. Vatikanska diplomacija je hitro odreagirala na dogodke, ki so zasenčili praznovanje novega leta v regiji. Papeževa sporočila sožalja ob tovrstnih nesrečah so del uveljavljene diplomatske in pastoralne prakse Svetega sedeža, s katero izkazuje solidarnost s trpečimi po vsem svetu, ne glede na njihovo veroizpoved. Preiskava o vzrokih požara še poteka, medtem ko se lokalne oblasti spopadajo s posledicami nesreče v priljubljenem smučarskem središču.

Danska in Švedska sta v petek izrazili pripravljenost za sprejem in oskrbo žrtev tragičnega požara, ki je med praznovanjem novega leta izbruhnil v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana. V nesreči je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Zaradi velikega števila ranjenih in specifičnih potreb po zdravljenju opeklin sta skandinavski državi prek svojih zdravstvenih organov že vzpostavili stik s švicarskimi oblastmi. Švedska ministrica za zdravje Elisabeth Lann je potrdila, da so pripravljeni ponuditi specializirano bolnišnično nego v svojih enotah za opekline. Prav tako so se odzvali danski zdravstveni organi, ki so pripravljeni prevzeti del bremena oskrbe ponesrečencev. Švicarske reševalne službe se še vedno spopadajo s posledicami nesreče v Alpah, medtem ko se preiskava vzroka požara, ki je pretresel državo na silvestrovo, nadaljuje. Mednarodna pomoč bo po navedbah lokalnih virov ključna pri obravnavi tako velikega števila huje poškodovanih oseb.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek sporočilo, da je po uničujočem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana pogrešan romunski državljan. Požar je v četrtek izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, kjer so nazadnje opazili pogrešano osebo. Veleposlaništvo Romunije v Bernu je nemudoma vzpostavilo stik z družino pogrešanega in jim nudi vso potrebno konzularno pomoč. Preiskava vzroka požara in iskalna akcija sta še vedno v teku, vendar oblasti za zdaj še niso uradno potrdile usode pogrešanega Romuna. Romunski diplomati so v stalnem stiku s švicarskimi pristojnimi organi, ki vodijo operacijo na terenu. Dogodek je močno odjeknil v romunski javnosti, saj gre za priljubljeno turistično destinacijo, kjer se v zimski sezoni nahaja veliko tujih obiskovalcev in delavcev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so požar v kletnih prostorih bara v smučarskem središču Crans-Montana po prvih ugotovitvah povzročile t. i. fontanske sveče. Po navedbah lokalnega tožilca se je ogenj vnel, ko so osebje ali gostje steklenice šampanjca z gorečimi svečami dvignili preblizu stropa, kar je sprožilo vžig materialov. Izraelsko zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da po incidentu pogrešajo enega izraelskega državljana. Reševalne ekipe in policija nadaljujejo s preiskavo prizorišča, da bi ugotovili morebitno kazensko odgovornost in potrdili identiteto vseh prisotnih v času nesreče. Ognjeni zublji so povzročili precejšnjo gmotno škodo na objektu, ki je priljubljena točka za turiste v zimski sezoni.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Venezuelska centralna banka je v zgodnjih letih vladavine predsednika Nicolása Madura v Švico prepeljala približno 113 ton zlata, katerega vrednost je ocenjena na 5,20 milijarde ameriških dolarjev. Podatki švicarske carinske službe razkrivajo, da so te pošiljke, ki so v švicarskih frankih vredne skoraj 4,14 milijarde, predstavljale strateško prodajo državnih rezerv. Namen teh transakcij je bil zagotoviti nujna finančna sredstva za podporo venezuelskemu gospodarstvu, ki se je v tistem obdobju spopadalo z globoko krizo. Operacija je vključevala fizični transport plemenite kovine iz Caracas v Švico, kjer so bile rezervne zaloge unovčene. Gre za eno največjih razkritij o premikih venezuelskega državnega premoženja, ki osvetljuje metode, s katerimi je Madurov režim poskušal ohraniti likvidnost države sredi mednarodnih pritiskov in notranjih gospodarskih težav. Carinski podatki potrjujejo obseg prodaje zlata, ki je bila ključna za financiranje državnih dejavnosti pod vodstvom zdaj odstavljenega predsednika.

Grško ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko pretresenost nad tragično nesrečo, ki se je zgodila v švicarskem letovišču Crans-Montana. V dogodku je življenje izgubilo več ljudi, številni pa so bili poškodovani. Ministrstvo je prek družbenih omrežij objavilo uradno sožalje družinam žrtev in zaželelo hitro okrevanje vsem poškodovanim v tej tragediji. Grške konzularne službe so sporočile, da razmere v Švici pozorno spremljajo in so pripravljene nuditi vso potrebno pomoč. Čeprav podrobnosti o identiteti žrtev v prvih uradnih izjavah niso bile v celoti razkrite, je odziv Aten poudaril solidarnost z oškodovanimi. Grška diplomacija ostaja v stiku s švicarskimi oblastmi, da bi zagotovila podporo morebitnim grškim državljanom, ki bi bili lahko vpleteni v nesrečo.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Britansko gospodarstvo so zaznamovali pomembni premiki v energetskem in finančnem sektorju. Družba Phillips 66 je dosegla dogovor o nakupu rafinerije nafte Prax Lindsey, ki se je po lanskem začetku likvidacijskega postopka znašla na robu propada. Prevzem, ki ga mora potrditi še regulator, naj bi zagotovil prihodnost obratu v severovzhodnem Lincolnshireju. Hkrati se v bančnem sektorju napovedujejo obsežne spremembe zaradi 2,65 milijarde funtov vrednega prevzema banke TSB s strani španske skupine Santander. Združitev, ki naj bi bila končana v začetku leta 2026, bo verjetno privedla do ukinitve blagovne znamke TSB, zaprtja številnih poslovalnic in znatnega zmanjšanja števila delovnih mest. Na mednarodni ravni švicarska banka UBS vstopa v odločilno fazo integracije nekdanje tekmice Credit Suisse. Z novim letom je Beatriz Martin prevzela vodenje operacij in tehnologije, s čimer želi banka pospešiti zahtevne IT-migracije in zmanjšati operativna tveganja. Medtem je britansko podjetje Fiinu, ki kotira na borzi, poročalo o prvem mesecu dobičkonosnega poslovanja, a se hkrati spopada s pravnimi težavami v svoji poljski enoti Everfex. Podjetje je zaradi domnevnih kršitev konkurenčne prepovedi zamenjalo poljsko vodstvo in sprožilo sodne postopke za zaščito svojih interesov.

V starosti 75 let je umrl Daniel Brélaz, prvi okoljski poslanec na svetu. Brélaz je bil leta 1979 izvoljen v Nacionalni svet, spodnji dom švicarske zvezne skupščine, 15 let pa je bil tudi župan Lozane. Umrl je zaradi srčnega napada.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Severnomakedonski minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Timčo Mucunski je po tragični nesreči v lokalu v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana opravil telefonski pogovor s švicarskim veleposlanikom v Skopju Casparjem Sommerjem. Mucunski je po posvetovanjih s predsednikom vlade Hristijanom Mickoskim in ministrom za zdravje ponudil konkretno pomoč pri oskrbi poškodovanih. Dogodek je sprožil aktivacijo evropskega mehanizma za civilno zaščito, kar poudarja resnost razmer v švicarskem letovišču. Skopje je švicarskim oblastem ponudilo možnost zdravljenja poškodovancev v makedonskih zdravstvenih ustanovah, prav tako pa je bila izražena pripravljenost za napotitev makedonskih zdravniških ekip neposredno v Švico. Ta gesta solidarnosti odraža prizadevanja Severne Makedonije za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite v okviru evropskih struktur.

Nizozemski specializirani centri za zdravljenje opeklin so izrazili pripravljenost na sprejem in oskrbo žrtev nesreče v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Vodstva centrov so v medsebojnih stikih in usklajujejo zmogljivosti, medtem ko čakajo na uradne informacije o tem, ali bo njihova pomoč potrebna. Čeprav so švicarske zdravstvene službe primarno odgovorne za oskrbo ponesrečencev, so nizozemski strokovnjaki v pripravljenosti za nudenje dodatne podpore v primeru prevelikega števila žrtev ali specifičnih zahtev pri zdravljenju težkih poškodb. Usklajevanje poteka na meddržavni ravni, pri čemer nizozemske institucije poudarjajo svojo usposobljenost za najzahtevnejše posege. Trenutno še ni potrjeno, koliko oseb bi lahko potrebovalo prevoz v tujino, vendar so logistični načrti za morebitno evakuacijo že pripravljeni. Odločitev o dejanski napotitvi strokovnjakov ali sprejemu pacientov bo sprejeta v prihodnjih urah po oceni švicarskih oblasti.

Švica je danes od Finske uradno prevzela enoletno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Dolžnost predsedujočega bo v prihodnjem letu opravljal švicarski zunanji minister Ignazio Cassis, ki je ob prevzemu funkcije napovedal prizadevanja za zagotavljanje celovite varnosti v vseh njenih razsežnostih. Švicarsko predsedovanje prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na evropski celini, kjer organizacija igra ključno vlogo pri ohranjanju dialoga. Minister Cassis je poudaril, da bo Švica kot nevtralna država delovala v smeri stabilizacije varnostnih razmer in krepitve zaupanja med državami članicami. Predsedovanje se bo osredotočalo na reševanje konfliktov, podporo civilni družbi in izboljšanje odpornosti na nove varnostne grožnje. Organizacija, ki združuje 57 držav, ostaja eden redkih forumov, kjer se za isto mizo še vedno srečujejo predstavniki Zahoda in Rusije.

Mednarodna smučarska in deskarska zveza (FIS) je v zadnji posodobitvi seznama odobrila nevtralni status še sedmim ruskim predstavnikom v disciplinah prostega sloga in deskanja na snegu. Po navedbah tiskovne službe krovne zveze bodo ti športniki lahko sodelovali na mednarodnih tekmovanjih, vendar brez državnih simbolov, zastave ali himne Ruske federacije. Odločitev sledi strogim protokolom preverjanja, ki jih je FIS uvedla za ruske in beloruske atlete po začetku vojaške agresije v Ukrajini. S tem se nadaljuje postopno vključevanje posameznih ruskih športnikov, ki izpolnjujejo pogoje o politični nevtralnosti in niso povezani z varnostnimi organi ali vojsko. Kljub podeljenim statusom pa udeležba na tekmovanjih ostaja omejena z varnostnimi in organizacijskimi zahtevami posameznih prirediteljev. Gre za nadaljevanje trenda, ki smo mu bili priča že ob koncu leta 2025, ko je krovna zveza postopoma širila nabor tekmovalcev z odobrenimi dovoljenji za nastope pod nevtralno zastavo.

Gianni Infantino je nakazal, da je FIFA naklonjena spremembi pravila o prepovedanem položaju, ki jo je predlagal Arsène Wenger. Cilj spremembe je narediti igro bolj privlačno.