APDEJT.si

Evropska unija se pripravlja na vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi omogočil hitrejši transport vojakov in orožja po Evropi. Ta poteza je odgovor na naraščajočo zaskrbljenost glede ruske agresije in morebitne nezanesljivosti ZDA. Cilj je zmanjšati birokracijo in olajšati mobilizacijo sil v primeru napada.

Evropski poslanci so pozvali Evropsko unijo, naj se upre aktivnostim avtoritarnih režimov, ki nadzirajo ali ustrahujejo politične nasprotnike in kritike zunaj svojih meja. Parlamentarci želijo okrepiti boj proti represiji nad aktivisti, ki jo izvajajo avtoritarni režimi v tujini.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska komisija (EK) pogojuje uporabo 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini s "trajno imobilizacijo" teh sredstev. Po poročanju Financial Timesa (FT) bi neizpolnitev tega pogoja države članice EU stala do 5,6 milijarde evrov letno.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Posadka avstralskega vohunskega letala, ki je letelo nad Evropo, je bila pozorna na zaslone, ki so nakazovali potencialne teroristične grožnje na tleh. Letalo je izvajalo skrivne nočne operacije nad Evropo, s ciljem zaznavanja in preprečevanja terorističnih napadov.

Fundacija AMR Action Fund opozarja, da superbakterije, odporne proti antibiotikom, ki so jih od začetka konflikta odkrili pri ukrajinskih vojakih, predstavljajo grožnjo za evropske zdravstvene sisteme. Generalni direktor fundacije, Henry Skinner, je izrazil zaskrbljenost, da bi se te bakterije lahko razširile po Evropi.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izpostavil, da je Evropska unija ponovno ostala osamljena pri izvajanju sankcij, potem ko so jih Združene države Amerike umaknile. Dodal je, da bi morala Zahodna Evropa prenehati z omalovaževanjem in moraliziranjem voditeljev Zahodnega Balkana.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka, članice Višegrajske skupine, so se odločile, da bodo skupno tožile Evropsko unijo. S tem dejanjem želijo izpodbijati obveznosti glede sprejemanja migrantov, ki izhajajo iz novega migracijskega pakta.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Najdaljša zaustavitev ameriške vlade doslej vpliva tudi na lokalne delavce v ameriških vojaških bazah v Evropi, ki so začeli občutiti finančne posledice, saj ostajajo brez plačila.

Evropska unija želi sprejeti odločne ukrepe kot odgovor na dejanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki po mnenju evropskih pogajalcev slabijo položaj držav EU v mednarodnih pogovorih o podnebnih spremembah. EU meni, da je potreben močan odziv na Trumpove politike.

V septembru je Evropska unija zabeležila precejšen porast ukrajinskih beguncev, saj je bilo odobrenih približno 80.000 prošenj za začasno zaščito. To je skoraj polovica več kot v prejšnjem mesecu. Razlog za povečanje, ki vključuje predvsem moške, pojasnjujejo oblasti.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Evropska komisija je ponovno sprožila postopek proti Googlu zaradi suma nezakonitega favoriziranja lastnih storitev na račun spletnih strani medijev in založnikov v svojih iskalnih rezultatih. Sumijo jih, da so medijske strani benificirane.

V Evropi protimigrantske stranke vse bolj vplivajo na politiko, čeprav niso nujno na oblasti. Članek analizira delovanje teh strank po Evropi in ugotavlja, katere so najbolj ekstremne.

Evropska komisija je sprožila uradni protimonopolni postopek proti proizvajalcu energijskih pijač Red Bull zaradi suma kršenja pravil konkurence. Preiskava bo preučila, ali je podjetje s sedežem v Salzburgu nezakonito omejevalo konkurenco in zlorabljalo svoj prevladujoči položaj na trgu, predvsem z benificiranjem svoje prodaje v trgovinah na drobno.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi odločitve o prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Orbán meni, da je ta ukrep "očitno nezakonit" in da krši evropske vrednote. Poudaril je, da se bo Madžarska obrnila na Evropsko sodišče.

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Evropski poslanec Brando Benifei je poudaril, da je širitev Evropske unije temeljnega pomena za utrditev demokracije. Njegova izjava izpostavlja pomen širitve EU kot ključnega elementa za krepitev demokratičnih vrednot in stabilnosti.

Tunizija je v letu 2025, pod pritiskom Evropske unije za zajezitev prehodov v Sredozemlju, repatriirala približno 10.000 nezakonitih migrantov iz podsaharske Afrike. Država se trudi obvladovati migracije in zavrača vlogo tranzitne cone za iskalce azila, ki želijo potovati v Evropo.

Evropska komisija načrtuje ustanovitev Centra za demokratično odpornost, ki bo namenjen boju proti dezinformacijam, ki prihajajo iz Rusije in drugih avtoritarnih režimov. Center bo deloval znotraj Evropske unije in se osredotočal na preprečevanje širjenja napačnih informacij.

Evropski parlament je potrdil oslabljeno različico zakona o dobavni verigi, pri čemer so glasovale tudi desnosredinske in desne stranke, vključno s frakcijami Union in AfD. Spremembe vključujejo rahljanje pravil in omejitev obveznosti poročanja o trajnosti. Zeleni so izrazili nezadovoljstvo nad izidom glasovanja.

Evropska unija (EU) načrtuje ustanovitev specializiranega centra za "demokratično odpornost", katerega glavna naloga bo boj proti "dezinformacijski grožnji", ki naj bi izhajala iz Rusije, Kitajske in drugih držav, poroča britanski časnik The Guardian.

Evropsko sodišče je potrdilo pristojnost Evropske unije za določanje pravil o minimalni plači v Evropi. Sodišče je zavrnilo tožbo Danske in s tem potrdilo veljavnost direktive o minimalni plači, vendar je hkrati razveljavilo nekatere ključne zahteve te direktive.

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

Finančni ministri držav članic Evropske unije so se v Bruslju dogovorili o ukinitvi oprostitve plačila davkov za pakete iz tretjih držav, vredne manj kot 150 evrov. Ta ukrep je namenjen predvsem omejevanju uvoza poceni izdelkov, predvsem s spletnih platform, kot sta Temu in Shein, ter izboljšanju konkurenčnosti evropskih podjetij. Ministri so se zavezali k hitri implementaciji rešitve.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se sooča z oslabitvijo svojega položaja v Evropskem parlamentu. Razlog za to je uspeh desnih strank, ki zmanjšujejo njeno moč pri sprejemanju ključnih projektov, kot je na primer projekt o skrajšanju dobaviteljskih verig.

V Evropskem parlamentu se zaostruje spor glede prvega svežnja za zmanjšanje birokracije. Krščanski demokrati iščejo nove večine, tudi na skrajni desnici, kar ponovno ogroža 'Brandmauer' (pojem, ki označuje ohranjanje politične distance do skrajne desnice).

Predlog Evropske unije za nadzor zasebnih sporočil, imenovan Chat Control, je sprožil val kritik zaradi potencialne ogroženosti šifriranja in zasebnosti. Predlog je bil zavrnjen po nasprotovanju Nemčije, vendar opozarja na regulatorne grožnje. Strokovnjaki poudarjajo, da bi moral biti poudarek spletne dobe Web3 na zasebnosti, da bi preprečili centraliziran nadzor.

Evropski poslanec VVD Malik Azmani pripravlja ključen evropski načrt za učinkovitejše vračanje neuspešnih prosilcev za azil. Trenutno se vrne le eden od petih, cilj pa je to število povečati s pomočjo spornih centrov za izgon v afriških državah.

Načrti predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o ustanovitvi nove obveščevalne enote znotraj generalnega sekretariata Evropske komisije so sprožili polemike in nezadovoljstvo. Projekt naj bi zagotovil boljši dostop do obveščevalnih podatkov.

Evropski parlament je potrdil cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2040. Pri doseganju tega cilja naj bi upoštevali tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Parlament bo sedaj začel pogajanja z državami članicami o dopolnitvi podnebnega zakona unije s ciljem za leto 2040, napredek pa naj bi ocenjevali vsaki dve leti.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Moskovski patriarh Kiril je odstavil metropolita Nestora Korsunskega in Zahodne Evrope s položaja vodje eksarhata Zahodne Evrope zaradi domnevnih cerkvenih sodnih postopkov proti njemu. Po poročilih naj bi Nestor igral poker z denarjem cerkve in kritiziral vojno. Za začasnega upravitelja je imenovan metropolit Marko iz Rjazana in Mihajlovskega.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopolnila svoj predlog za naslednji dolgoročni proračun EU kot odgovor na grožnje z blokado iz Evropskega parlamenta. Pokazala je pripravljenost na kompromise na več področjih, potem ko so poslanci Evropskega parlamenta ostro kritizirali predlog proračuna.