APDEJT.si

Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom, ki bodo začela veljati to soboto. Razlog za zaostritev so varnostna tveganja, povezana z rusko agresijo v Ukrajini, kot so incidenti z droni in sabotaže na evropskih tleh.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Dunajski župan Michael Ludwig (SPÖ) je izrazil možnost razširitve "Dunajskega bonusa", vendar je to pogojeno z dovoljenjem Evropske unije za določanje posebnih tarif za domačine. Ludwig je pozdravil prizadevanja zvezne vlade za novo ureditev, pri čemer se bonus v Dunaju že uporablja pri dodeljevanju občinskih stanovanj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Zahodna civilizacija se po desetletjih sooča s krizo v političnem vodstvu. Voditelji v Kanadi, Evropi in ZDA naj bi opustili temeljna načela zahodne civilizacije in sprejeli politike, ki so tuje in v nasprotju z zgodovinskimi vrednotami.

Evropski regulatorji razmišljajo o tem, ali bi morali oblačne storitve Amazona in Microsofta podvreči strožjemu nadzoru, s čimer bi jih zajeli v mrežo ukrepov EU proti velikim tehnološkim podjetjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Friedrich Merz (CDU) je na finančni konferenci v Frankfurtu kritiziral evropsko bančno regulativo kot preveč strogo. Napovedal je, da bo nemška vlada na nacionalni ravni razbremenila banke pri regulaciji in da bo Basel III implementiran na način, ki bo bankam prijazen. Pozivi k manj regulacije v bančništvu so občutljivi, saj naj bi predpisi preprečevali finančne krize.

Evropska komisija predlaga vzpostavitev »Evropskega demokratičnega ščita« z Evropskim centrom za demokratično odpornost, namenjenega boju proti dezinformacijam. Kritiki opozarjajo, da bi ta pobuda, podobno kot Akt o digitalnih storitvah (DSA), lahko pripeljala do omejevanja svobode informacij in nadzora nad nezaželenimi informacijami v Evropski uniji.

Evropska komisija načrtuje nov sistem za pospešitev čezmejnih vojaških prevozov in skupno rabo transportnih sredstev med državami članicami. Cilj je olajšati premikanje vojaških sil po celotni celini v nujnih primerih.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o spodbujanju naložb v obrambo znotraj trenutnega proračuna EU. Cilj je ponovno oboroževanje Evrope in krepitev evropske obrambe, kar bo omogočilo tudi vključitev Ukrajine v Evropski obrambni sklad.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Evropska komisija je zvišala napoved gospodarske rasti bruto domačega proizvoda (BDP) za Evropsko unijo za leto 2024 z 1,1 na 1,4 odstotka, za leto 2026 pa jo je znižala z 1,5 na 1,4 odstotka. Napoved rasti slovenskega BDP za leto 2025 je bila prepolovljena na 1 odstotek.

V Novem Sadu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti odstranitev avtobusa Milomira Jaćimovića pred zgradbo pokrajinske vlade. Policija je uporabila silo in potisnila protestnike, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih in najmanj ena oseba aretirana. Jaćimovićev sin je ponovno začel gladovno stavko.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Evropska tehnološka združenja pred digitalnim vrhom pozivajo k enotnim pravilom EU in več kapitala, da bi lahko konkurirala ZDA. Tudi industrija kritizira preveliko količino pravil.

Evropska tehnološka združenja pozivajo k enotnim pravilom EU in več kapitala, da bi lahko konkurirala ZDA. Tudi industrija kritizira preveliko količino pravil in zahteva pospešitev reform pred digitalnim vrhom.

Po podatkih Eurostata se je septembra v države EU zateklo bistveno več ljudi iz Ukrajine. Razlog za to je verjetno sprostitev potovalnih omejitev za mlade moške konec avgusta. Septembra je 79.000 Ukrajincev izkoristilo pravico do začasne zaščite v Evropski uniji, da bi pobegnili pred vojno v svoji državi, kar je 49 odstotkov več kot avgusta.

Donald Trump je izrazil mnenje, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20. Vrh G20 bo potekal 22. in 23. novembra v Johannesburgu.

Vzpon Zohrana Mamdanija na položaj župana New Yorka je spodbudil levičarske stranke po Evropi, ki verjamejo, da bi lahko neomajna radikalna agenda pomagala obrniti tok proti desničarskim silam v Evropi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za britanski časnik Guardian izjavil, da potrebuje 27 ameriških sistemov zračne obrambe Patriot za obrambo pred ruskimi napadi. Opozoril je, da bi lahko Rusija pred koncem vojne napadla še kakšno evropsko državo. Zelenski je poudaril, da bo konec vojne, ko bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel, da mora prenehati.

Mihail Hodorkovski, pomemben kritik Kremlja, ki živi v izgnanstvu in ima izkušnje z ruskimi zapori, opozarja Evropo, naj se pripravi na dolgoročno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na to, kako se bo končala vojna v Ukrajini. Hodorkovski pričakuje nekakšno novo hladno vojno, ki bo trajala vsaj deset let.

Mihail Hodorkovski, nekdanji naftni magnat in kritik Kremlja, je opozoril Evropo, naj se pripravi na dolgoročno konfrontacijo z Rusijo, ne glede na izid vojne v Ukrajini. Opozorilo prihaja kot odziv na strahove, da bi se lahko razmere zaostrile in vodile v drugi hladni vojni.

Obsežna raziskava Ipsos, ki je zajela skoraj 10.000 volivcev iz devetih zahodnih držav, razkriva precejšnjo zaskrbljenost glede stanja demokracije v Evropi in ZDA. Približno polovica državljanov v sedmih državah EU, Veliki Britaniji in ZDA je nezadovoljna z delovanjem demokracije v svojih državah. Le na Švedskem večina prebivalcev zaupa političnemu sistemu. Anketirani, ne glede na politično usmeritev, se pogosto strinjajo, da demokracija ne izpolnjuje svojih obljub, zaskrbljeni pa so tudi zaradi porasta ekstremizma in lažnih novic.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Marija Zaharova je ponovila, da Evropa ne razume, da so njene težave povezane s financiranjem Ukrajine, ki jo vidi kot "kamen na vratu" Evrope. Dodala je, da bi Ukrajina lahko postala gospodarski biser in žitnica Evrope, če se države EU ne bi vmešale in jo "izkrivile".

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost, Kaja Kalas, je izjavila, da je težko upravičiti prosto potovanje ruskih državljanov po Evropski uniji. Napovedala je zaostritev vizumskega režima za ruske državljane zaradi nadaljnjih napadov z droni in sabotaž na evropskem ozemlju. Po njenem mnenju je potovanje v EU privilegij in ne pravica.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Evropska komisija je zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, kar pomeni, da bodo za vsako potovanje v EU potrebovali novo vizum. Ta odločitev je odgovor na hibridno vojno Rusije v Evropi in sledi pozivom nekaterih držav članic EU k omejitvi dostopa ruskih državljanov do držav Evropske unije. EU ne bo več izdajala vizumov za večkratni vstop za območje schengna ruskim državljanom.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.

Dogodek je Evropo opomnil na izpostavljenost zračnim grožnjam, kar je spodbudilo voditelje k okrepitvi obrambnih sistemov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Analitik madžarskega Centra za temeljne pravice, Zoltán Koškovič, je opozoril, da bi lahko zaradi morebitne škode na naftovodu Družba Evropo pozimi zajel nov val ukrajinskih beguncev. Po njegovih besedah obstaja visoko tveganje, da bo več milijonov Ukrajincev iskalo zatočišče v Evropi.

ZDA so izrazile popolno podporo pobudi Evropske unije glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje pomoči Ukrajini.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Finske oblasti razmišljajo o delnem odprtju mejnih prehodov z Rusijo, vendar le na tistih območjih, kjer je promet povečan. Premier države, Petteri Orpo, je dopustil možnost delnega odprtja meje.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.